Piše: Tone Kuzma, Polhov Gradec
V teh dneh gledamo zgodbo, ki izgleda kot triler, a v resnici zgodba razlaga preprosto lekcijo o moči.
Na eni strani influencer s telefon v roki, s senco za hrbtom in občutkom, da je David. Govori o zaroti, kaže na imena kot Foto Pub in celo na sence tipa Jeffrey Epstein. Slike krožijo, ogorčenje je glasno. Aparat se zoperstavi. Policija, tožilstvo, sodišča, uradi. In na vrhu predsednik vlade. Kriči. Ukazuje. Sproža postopke. Zahteva. Tu ni bitke enakih. Influencer ustvari vtis, zaneti dvom, Preplavi omrežja. A država ima čas. Ima Organe. Ima Prisilo. Ima Zakone. Gledamo na ring: kdo bo koga? Influencer predsednika ali predsednik influencerja?
A dvoboj je prevara. Ko se država odloči uporabiti svojo moč, to ni dvoboj. To je tehtnica, kjer ena stran sedi močna oblast, na drugi strani pa žrtev.
Vprašanje je, ali zaupamo, da moč države deluje po pravilih, ali pa ugotovimo, da je vse zrežirano po ukazu despota.
Ker, ko institucije delujejo »po zakonu«, potem influencer prej ali slej ostane sam s svojimi besedami in brez telefona.
Če pa zakon postane orožje, potem nihče ni več varen, vsi lahko ostanemo brez telefona.
In tu je poanta, ki jo mora razumeti ljudstvo:
Država je mogočna. Predsednik vlade je upravljavec te moči.
Influencer pa je samo glas brez telefona.
Glas, ki sicer lahko odmeva.
Moč pa odloča.
Ko se odmev ne sliši več, običajno ne izgine država.
Izgine hrup odmeva in izgine influencer.
Vprašanje je, koliko zaupanja v državo izgine z njim.
