Piše: Bogdan Sajovic
Najvišji kitajski general je zaprt in obtožen izdaje jedrskih skrivnosti ZDA ter korupcije. Neuradne novice pa poročajo o poskusu vojaškega puča. Partijski »prestolonasledniki« očitno vidijo Šija kot nekoga, ki ogroža državo in partijo.
Sredi januarja je v Pekingu odjeknila šokantna novica, da je general Zhang Youxia, ki je po rangu najvišji kitajski general, obtožen izdaje informacij o državnem programu jedrskega orožja ZDA, poleg tega pa še različnih oblik korupcije ter spodkopavanja avtoritete voditelja Ši Džinpinga. Zadeva je toliko bolj šokantna, ker je Zhang veljal za tesnega zaveznika in tudi osebnega prijatelja kitajskega voditelja. Zhang je medtem, kot je na Kitajskem v navadi, izginil iz javnosti. Priprli so ga, napoveduje pa se tudi velikanska čistka v kitajskih oboroženih silah.
Skaljeno prijateljstvo
Petinsedemdesetletni general je sicer že zdavnaj dosegel potrebna leta za upokojitev, a je prav na prošnjo Šija še vedno ostajal v službi. Zhang ima v vojski velik vpliv in ugled. Je eden redkih še aktivnih oficirjev, ki imajo izkušnje iz dejanske vojne, saj je sodeloval v vojni z Vietnamom leta 1979. Kasneje je opravljal odgovorne funkcije v kitajski vojski, bil je mentor in zaščitnik na tisoče oficirjev, ki so še danes aktivni v kitajskih oboroženih silah. Do aretacije je bil najuglednejši izmed šestih profesionalnih članov Centralne vojaške komisije, ki je najvišji vojaški organ odločanja. Predseduje mu Ši Džinping, Zhang pa je bil po rangu drugi, takoj za Šijem. V kitajskih oboroženih silah je Zhang veljal za neuradnega starosto oficirskega zbora.
Zhang pa je tudi član skupine »partijskih prestolonaslednikov« (angl. princelings), kot na Kitajskem imenujejo potomce starih partijcev, ki so skupaj z Mao Cetungom izvedli revolucijo in zgradili komunistično Kitajsko. Ti »prestolonasledniki« naj bi po očetih prevzeli najvišje partijske in vojaške funkcije v državi. Teoretično tudi Ši spada med »prestolonaslednike«, le da je bila njegova pot nekoliko bolj trnova. Njegov oče je namreč padel kot žrtev ene izmed partijskih čistk in družina je strmoglavila iz ozvezdja moči v neko vas v oddaljeni provinci. Zahvaljujoč kasnejši delni rehabilitaciji očeta, se je Ši lahko začel vzpenjati v partijski hierarhiji. A za razliko od drugih »prestolonaslednikov«, ki jih je čakala lepo tlakovana pot do položajev, se je Ši vseeno moral najprej »prigrebsti« iz province, zaradi česar so se drugi privilegirani sinčki partijskih veličin nad njim nekoliko zmrdovali in nikoli ni povsem veljal za njihovega. Vendar pa med njimi ni bilo Zhanga, saj sta bila, kot rečeno, do pred nekaj tedni tesna politična zaveznika in tudi osebna prijatelja.
Obtožbe korupcije in izdaje
Uradno so za sedaj poročila glede obtožb na račun Zhanga precej skopa. Ve se, da je Zhang pod preiskavo zaradi »oblikovanja političnih klik in gradnje vplivnih mrež, ki spodkopavajo enotnost stranke, ter zlorabe svoje avtoritete znotraj Centralne vojaške komisije«. S tem naj bi Zhang skušal spodkopati avtoriteto samega Šija, ki je, kot rečeno, po funkciji predsednik tega najvišjega vojaškega organa.
Oblasti tudi preiskujejo Zhangov nadzor nad vplivno agencijo, odgovorno za raziskave, razvoj in nabavo vojaške opreme. Zhang naj bi v zameno za uradna napredovanja v tem visoko proračunskem sistemu javnih naročil sprejel ogromne vsote denarja. Poleg tega pa je po poročilu v zameno za podkupnine omogočal tudi napredovanja v drugih vojaških poveljstvih in celo vplival na imenovanje generala Li Shangfuja za obrambnega ministra. Li je bil sicer (o tem smo lani poročali tudi v Demokraciji) tudi že aretiran zaradi korupcije.
Za nameček pa je Zhang obtožen, da je Združenim državam Amerike posredoval ključne tehnične podatke o kitajskem jedrskem orožju.
Dokazi proti Zhangu glede vohunjenja menda prihajajo od Gu Juna, nekdanjega generalnega direktorja Kitajske nacionalne jedrske korporacije. Gre za državno podjetje, ki nadzoruje vse vidike kitajskih civilnih in vojaških jedrskih programov. Gu je bil v začetku januarja aretiran zaradi »hudih kršitev strankarske discipline in državnih zakonov.« Seveda je vprašanje, ali so obtožbe na Zhangov račun resnične ali pa so od Guja preiskovalci izsilili lažno priznanje.
Ali je Zhang kriv korupcije? Verjetno. Kitajski vojaško-državni-partijski aparat je na vseh ravneh prepleten s korupcijo, nepotizmom in klientelizmom. Deloma tudi zato, da lahko vodja partije zlahka odstrani potencialne tekmece ali disidente. Po potrebi se lahko seveda doda še kakšno obtožbo, a že korupcija, in to celo podkrepljena z dejanskimi dokazi, je zadosti, da se vodja lahko znebi nadležneža.
In Ši to obilno uporablja. V imenu »ničelne tolerance do korupcije« je Ši od poletja 2023 odstavil najvišje častnike v kitajski vojski, letalstvu, mornarici, strateških raketnih silah in paravojaški policiji pa tudi v glavnih poveljstvih na območju operacij. V zadnjih dveh letih in pol je bilo tako več kot 50 visokih vojaških častnikov in direktorjev obrambne industrije razrešenih s položaja. Centralna vojaška komisija, ki je imela v začetku svojega trenutnega mandata leta 2022 šest vojaških članov, ima po odstranitvi Zhang Youxia le še enega aktivnega častnika. Gre za generala Zhang Shengmina, ki je večino svoje kariere služil kot politični častnik in disciplinski inšpektor, odgovoren za uveljavljanje lojalnosti in krepitev morale.
Vojaški puč proti Šiju?
Vendar pa v Pekingu krožijo novice, da je bila zadeva med Zhangom in Šijem precej bolj resna oziroma da je šlo za pravi poskus državnega udara. Po nepotrjenih poročilih je general Zhang 18. januarja poslal četo približno stotih vojakov v vladni hotel Yingxi v zahodnem Pekingu. Njihova naloga je bila aretirati Ši Džinpinga, ki se je tam nahajal. A nekaj ur prej je kitajski predsednik, ki ga je opozoril ovaduh, sprožil protiukrepe. Čete pod poveljstvom Cao Qija, vodje Šijevega Centralnega gardnega urada, so iz zasede napadle Zhangove vojake. V strelskem spopadu v hotelu Yingxi je bilo po govoricah ubitih devet stražarjev in več deset Zhang Youxijevih vojakov.
Po vsej Kitajski so bili tudi takoj prepovedani vsi vojaški premiki, vojaki in častniki pa so bili zaprti v vojašnicah. Državni mediji sicer niso poročali o streljanju, so pa sporočili, da sta bila Zhang in še en član Komunističnega komiteja Kitajske, Liu Zhenli, aretirana zaradi »hudih kršitev discipline in zakona«. Zdi se, da točnost internetnih govoric podpira izjemno hitra in resna objava v uradnem časopisu Ljudske osvobodilne vojske (PLA), ki je potrdil Zhangovo aretacijo zaradi »hude izdaje zaupanja, ki sta mu ga izkazali stranka in Centralna vojaška komisija«.
Nezadovoljstvo nad Šijem narašča
A zakaj bi se Zhang pri svojih 75 letih zapletel v tako tvegano igro, glede na to, da ni nikoli kazal kakšnih ambicij, da bi prevzel vrhovno oblast v državi? Nezadovoljstvo zaradi množičnih čistk svojih generalskih kolegov je zelo verjetno, a ne odločilno. V bistvu gre za to, da Zhang in velik del državne elite menita, da je postal Ši nevaren za obstoj partije.
Po izkušnjah z Maom, ki ga je na stara leta vse bolj dajala paranoja, ki so ji sledile čistke, se je kitajska partija odločila, da ne bo imela več dosmrtnega velikega vodje. Položaj generalnega sekreterja partije sicer nima omejitev, a od leta 1982 je bil generalni sekretar izvoljen tudi kot predsednik države, ta položaj pa je bil omejen na dva petletna mandata. A Ši je spremenil pravila in je leta 2023 podaljšal svojo vladavino v še tretji mandat, s čimer je sprožil alarm. Te čistke v partiji in vojski Šijevi nasprotniki vidijo kot manever, s katerim si bo podaljšal mandat še v četrto in po možnosti do smrti.
Za nameček pa je Kitajska pod Šijem zašla v veliko gospodarsko krizo. Spremenjene svetovne razmere, pandemija, vojne na Bližnjem vzhodu in Ukrajini, nove tehnologije, prestrukturiranje svetovnega gospodarstva in gospodarska konfrontacija z ZDA so zaustavile gospodarsko rast Kitajske, ki se je nekdaj merila v dvomestnih številkah na letni ravni. A gospodarski motor še vedno deluje na visokih obratih, kot da se ni nič spremenilo. »Kitajski milijarderji«, ki so bili gonilna sila kitajskega gospodarskega čudeža, so bili za Šija preveč liberalni, preveč neodvisni in preveč samozavestni, zato jih je strl. Zdaj v novih razmerah tako nima več spretnih operativcev, ampak hrome birokrate. Visokoleteči ekspanzijski načrti v tujini so se večinoma zaustavili, so pa, skupaj z podporo Rusiji v vojni z Ukrajino, izčrpali velik del finančnih rezerv. Že nekaj časa strokovnjaki opozarjajo, da ima Kitajska problem z likvidnostjo. Kot smo tudi že poročali v Demokraciji, raste nemir v provincah, saj zaradi likvidnostnih problemov zaostajajo plače tamkajšnjim administratorjem, šolnikom, zdravnikom … Likvidnost so skušali premostiti s tiskanjem denarja, pa so sprožili inflacijo, ki je pognala cene hrane v nebo. Poseben problem je tudi novonastali srednji razred, ki je zrastel na podlagi gospodarskega čudeža. Gre predvsem za strokovnjake na področju tehnologije in financ, ki ne sledijo slepo partijskim dogmam, niso pa nujno proti partiji – dokler se jim splača. A inflacija je prizadela tudi njih, še bolj pa zlom nepremičninskega trga. Kar 80 odstotkov prihrankov in investicij srednjega razreda na Kitajskem je v nepremičninah, ki so padle tudi za dve tretjini vrednosti. Ta razred, ki pa je ključnega pomena v tehnološki vojni za svetovno hegemonijo, ki se razplamteva, je postal nejevoljen in nezanesljiv.
Vse te težave so načele prestiž kitajske partije in tudi ogrozile njeno absolutno oblast. Za nameček pa Ši še preti z invazijo na Tajvan. Zhang in velik del vojaškega vrha temu nasprotuje, ker bi to pripeljalo do direktnega spopada z ZDA in bi se kaj lahko končalo s popolno katastrofo. Še posebno v času, ko je gospodarstvo postalo ranljivo in je Ši tako rekoč obglavil vojaški vrh.
S tega stališča je poskus odstranitve Ši Džinpinga razumljiv. Zhang in drugi »partijski prestolonasledniki« očitno vidijo Šija kot nekoga, ki ogroža državo in partijo, ki torej ogroža njihovo dediščino, in ga je treba zato odstraniti tudi s silo, če bi bilo potrebno.
