Piše: Metod Berlec
V slovenskem političnem prostoru je malo osebnosti, ki bi tako zaznamovale ključne prelomne trenutke naše moderne zgodovine, kot jih je Janez Janša. Ni le eden izmed osrednjih arhitektov slovenske osamosvojitve, temveč tudi politik, ki je v več kot treh desetletjih delovanja večkrat dokazal, da razume logiko države, njene potrebe in njene strateške izzive. V času, ko se Slovenija sooča z novimi notranjepolitičnimi napetostmi, mednarodnimi izzivi in razpršenostjo političnega prostora, je njegov pogled na aktualne razmere še posebej zanimiv. Z njim smo se pogovarjali o potezah Golobove vlade, stanju v Sloveniji in o tem, zakaj SDS vstopa v volilni čas z jasnim poudarkom na »koaliciji z volivci«.
Gospod Janša, če narediva v tem pogovoru najprej kratko analizo delovanja aktualne vlade. Golobova vlada je že v prvih tednih mandata začela odpravljati številne ukrepe vaše vlade. Kako razumete to sistematično razgradnjo; od ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve do ukinitve Urada za demografijo?
Največjo škodo so naredili s povečanim kaosom v zdravstvu in s prekinitvijo naše davčne reforme. Vsem delovnim ljudem so znižali neto plače in jih s tem prikrajšali za več tisoč evrov, gospodarstvu pa zbili konkurenčne prednosti.
Kako bi sicer čisto na kratko ocenili delo oziroma nedelo Golobove vlade v tem mandatu?
Če Golobova vlada ne bi naredila čisto ničesar, bi bilo danes v Sloveniji za 95 odstotkov prebivalstva bolje.
Veliko analitikov trdi, da je ideološki ton tej vladi dajala predvsem ekstremistična Levica. Ne samo v notranji politiki, ampak tudi v zunanji. Verjetno se strinjate s tem?
Ekstremističen ton je vladni politiki dajala največja vladna stranka, Gibanje Svoboda. Brez nje namreč Levica s svojimi tremi poslanci ne bi mogla narediti nobene škode.
Je bilo članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov zamujena priložnost za našo državo?
Da.
Se pravi, da so se šli nekakšno neuvrščeno zunanjo politiko, od katere nismo imeli nobene koristi, prej škodo?
Veliko škodo. Računi za kamalovanje, palestinovanje in madurovanje bodo žal še dolgo prihajali.
No, kot vidimo v primeru velikih držav, le-te v prvi vrsti zasledujejo gospodarske interese …
Od nekdaj je bilo tako. Vse države so namreč nastale z namenom zavarovanja interesov lastnega naroda in prebivalstva. Zavezništva se sklepajo iz istega razloga. Tudi mi smo šli v EU in Nato zato, ker smo verjeli, da se bomo tako lahko hitreje razvijali in bomo bolj varni.
Če se vrneva konkretno nazaj k Sloveniji. Kako gledate na ekonomsko politiko Golobove vlade, zlasti v luči inflacije, javnofinančnih obremenitev in investicijskih zaostankov?
Ekonomska politika Golobove vlade ne obstaja. V prvi tretjini mandata so ukinjali ali prekinjali reforme in ukrepe iz našega mandata, v drugi so gospodarstvo obremenili z birokratskimi nesmisli, v zadnji tretjini pa delijo predvolilne bombončke, z levim betonom cementirajo Ustavno sodišče RS in Banko Slovenije, zaposlujejo svoje za nedoločen čas v administraciji ter napihujejo primanjkljaj in inflacijo.
Vi pravite, da je vse to mogoče spremeniti in popraviti. Kako? Za drugačno gospodarsko in splošno politiko je potrebna drugačna večina v parlamentu. Pred nami so volitve. Katero pot do zmage hodi SDS?
Pot koalicije z volivci. Slovenska demokratska stranka bo do volitev gradila samo to koalicijo. O političnih povezavah z drugimi strankami pa se bomo pogovarjali po zmagi na volitvah, kajti potrebujemo ustavno večino razuma. Mi, kot vedno, vnaprej ne izključujemo nikogar. Postavljamo pa bodočim koalicijskim partnerjem dva temeljna pogoja: dosledno spoštovanje slovenske ustave in spoštovanje zavez iz resolucije Evropskega parlamenta o obsodbi vseh totalitarnih režimov. Slovenski javnosti in volivcem pa hkrati sporočamo, da SDS ne bo nikoli več oblikovala koalicije brez jasne in trdne programske večine oziroma brez možnosti za oblikovanje in uresničevanje ključnih razvojnih politik. Bomo pač počakali. SDS je trdna, močna in trdoživa stranka, zgrajena za ves čas trajanja slovenske države. Ta pa je projekt stoletij in zato trajen. SDS se je doslej dvakrat žrtvovala in skupaj s partnerji nesebično reševala Slovenijo v času gospodarske krize in pandemije. V zahvalo so nas preganjali, obsojali, zapirali, obešali in kurili lutke z našimi obrazi, kradli mandate, klicali k naši smrti in pozivali k čiščenju naših volivcev. Zato nikoli več tega.
Je sploh mogoče s strankami sedanje koalicije doseči kak sporazum?
Ko gre za ustavno večino, se bo SDS pogajala z vsemi. Ko gre za sistemske spremembe, pozorno spremljamo programske napovedi posameznih strank. Tam, kjer bo ujemanje, bomo za posamezne rešitve iskali soglasje tudi s tistimi, ki bodo v opoziciji. Ne nazadnje nam je že dvakrat uspelo skleniti partnerstvo za razvoj z opozicijskimi strankami. Ko pa gre za popravljanje katastrofalnega stanja v zdravstvu, davčni politiki, odnosu do demografije, do ilegalnih migracij in varnosti – tu pa potrebujemo vladno večino brez tega, kar danes predstavljajo tri bolj ali manj skrajno leve stranke aktualne vladne koalicije.
Večino zgolj stranke SDS ali še katere?
SDS je edina dovolj močna, izkušena in suverena stranka, da lahko predstavlja alternativo. Zato nas tudi napadajo z vsemi topovi. Kdor pa ima težave z glasom za SDS, je tu še okrepljena NSi.
Torej ne koalicija z Golobovo Svobodo oziroma največjo stranko na levi, za kar navija Anže Logar?
Ne. To bi bilo nekaj podobnega, kot da bi družina ob preselitvi na novo kmetijo s seboj pripeljala še vse glodavce iz stare kašče.
Kje so bistvene razlike med potjo naprej, ki jo ponuja SDS, in vsebino, ki jo ponuja tranzicijska levica?
Levica nas sili, da gremo naprej le s hitrostjo najpočasnejšega v razredu. Mi zagovarjamo hitrost, kakršno sta posameznik ali podjetje sposobna doseči. Tistim, ki kljub delu ali zaradi nesreče padejo pod prag revščine, pomagamo s socialno mrežo in ne tako, da zaradi njihove počasnosti ustavljamo hitrejše.
Levica hoče čim več odvisnikov od države. Mi si želimo čim več neodvisnih, suverenih osebnosti.
Levica si prizadeva za to, da bi vsi imeli minimalne plače. Mi se borimo, da bi bila plača vseh višja. Zagovarjamo meritokracijo in plačilo po delu. Ni napredka brez konkurence.
Levica hoče obdavčiti vse tiste, ki so varčevali in vlagali v lastna stanovanja in hiše. Mi temu nasprotujemo in ustvarjamo pogoje, v katerih si lahko čim več posameznikov zgradi lastno streho in lasten dom.
Levica zagovarja utopično, protiznanstveno zeleno politiko, ki uničuje našo industrijo in energetsko neodvisnost države. Mi zagovarjamo razumne politike varovanja okolja, ki omogočajo tako blaginjo kot zdrav naravni življenjski prostor ter povečujejo energetsko samostojnost države.
Levica trdi, da so izvozniki Ahilova peta slovenskega gospodarstva. Mi pravimo, da so Ahilova peta slovenskega razvoja levičarji.
Levica podjetnike dodatno obdavčuje, predsednik vlade jih pošilja na Hrvaško, nekateri pa bi jih kar z bajoneti nagnali v morje. Mi zagovarjamo ugodnejše pogoje za domače podjetnike in tuje naložbe, kar edino na koncu tudi ob nižjih davčnih stopnjah prinese tudi več denarja za plače, za razvoj in skupne potrebe.
Levica krepi centralizacijo države in finančno siromaši občine. Mi zagovarjamo decentralizacijo in finančno samostojnost občin, ki so skupaj s slovenskim gospodarstvom ključen dejavnik stabilnosti v državi.
Ena od predvolilnih obljub tranzicijske levice je bila večja svoboda, sprostitev, napovedovali so skrajšani delovni čas, poceni stanovanja, trideset dni do specialista in podobno. Trdili so, da potrebujejo več ministrstev za večjo učinkovitost vladanja. Ni se jim ravno dobro izšlo. Kaj ponujate vi?
Drži. Levica je govorila o sprostitvi ustvarjalnosti in talentov. V resnici tega ni nikjer dosegla, ker je vse ubila z uravnilovko. Mi zagovarjamo meritokracijo in plačilo po delu in uspehu, kar edino sprošča ustvarjalnost in talente. Levica je krepko povečala število ministrstev in drugih enot javne uprave in birokracije. Mi zagovarjamo vitko državo, razumne davke, kvalitetne storitve javne uprave in nagrajevanje po delu in uspešnosti.
Danes je najpogostejši izgovor levice, da nečesa ni naredila, češ da pogoji še niso pravi. Da potrebujejo več časa. Vedno več časa. Dva mandata. Mi pravimo, da je pogoje treba ustvariti. Kjer oni vidijo probleme in iščejo izgovore, mi prepoznavamo priložnosti. Vedno je čas za znanje, delo in lepoto. Za ambicijo. Za stvar.
Vse to, kar naštevate, so zelo velike in hkrati jasne strateške razlike v pogledu na sedanjost in prihodnost.
Drži. Kajti levica terja spremembe zaradi ideologije, mi pa zagovarjamo tiste spremembe, ki izboljšujejo položaj ljudi. Hkrati levica v ospredje stalno potiska pravice manjšin. Zgolj in samo manjšin. Manjšine umetno potiska v konfrontacijo z večino. Za nas pa so pomembne vse pravice in pravice vseh. Tako manjšine kot večine. Brez škodljive konfrontacije.
Levica gradi na zavisti, mi gradimo na ambiciji. Namesto zamere in zavisti ponujamo ambicijo. Željo. Prizadevanje. Priložnost. Imeti razlog, da zjutraj vstaneš s ciljem in motivacijo. Prepričanje, da z dobrim delom in trudom lahko uspemo. Ustvarjamo, da bodo naši potomci na boljšem kot smo bili mi. Ustvarjamo stvari, na katere smo ponosni. Na katere bodo ponosne prihodnje generacije. Naša pot je ta, da gradimo Slovenijo.
Pred dnevi so levičarji s pomočjo svojih medijev napadli vaš podmladek, češ da SDM z geslom »Bog, družina, domovina« obuja fašizem. Kako to komentirate?
Kot popolno zblojenost. Gre sicer za besede Ivana Cankarja. Seveda pa levičarje motijo. Kajti levica si prizadeva, od objave komunističnega manifesta naprej, razgraditi družino, narod, zasebno lastnino in vero.
Mi družino branimo kot temeljno celico družbe in domovino kot naš skupni dom. Svojo domovino cenimo. Cenimo našo kulturo in tradicijo. Hvaležni smo našim prednikom za ustvarjeno. Spoštljivi smo do njihovih naporov, njihove vere in postav. Hkrati smo prizanesljivi do njihovih dejanj, saj enak odnos pričakujemo tudi od naših potomcev.
Levica v Sloveniji trdi, da brez tako imenovane NOB ne bi bilo samostojne Slovenije. Zato so verjetno tudi ukinili Muzej slovenske osamosvojitve.
Logično. A mi pravimo, da samostojne Slovenije in slovenske države zagotovo in dokazano ne bi bilo brez osamosvojitve. A končno se celo v tem lahko razhajamo brez drastičnih posledic, če se strinjamo s trditvijo, ki pravi: Slovenije ne bo več, če ne bo Slovencev. Ter skupaj delamo na tem, da se to ne bo zgodilo. Vendar žal tranzicijska levica rešitev za demografski problem Slovenije in Evrope vsiljuje v obliki množičnih migracij in priseljevanja. Hkrati pa slovenske podjetnike pošilja v tujino. Ena prvih potez Golobove vlade je bila ukinitev Urada za demografijo v Mariboru, nato pa še izjava, da je treba ilegalne migracije izenačiti z legalnimi. Pod krinko lažne solidarnosti z našim denarjem tako leva politika spreminja podobo Slovenije in s tem tudi strukturo volilnega telesa, kar je končni cilj te protinarodne politike.
Drži, da je demografija ključen problem Slovenije. Lani se je v Sloveniji rodilo najmanj otrok v zadnjem stoletju. Kje vi vidite rešitev za ta problem?
Mi rešitev vidimo v dvigu blaginje, večjem veselju do življenja ter povečanju rodnosti. Slovensko družino postavljamo v ospredje kot temeljno celico družbe. Družina je za narod in državo z nacionalnega in tudi ekonomskega vidika investicijski projekt za prihodnost in ne zgolj del socialne politike.
Zato ne pristajamo na ravnanje vlade, ki za ilegalnega migranta troši dvakrat več davkoplačevalskega denarja kot znaša minimalna plača slovenskega delavca. Takšna politika v Slovenijo privlači tujce iz najbolj oddaljenih kultur, hkrati pa s siromašenjem gospodarstva in prebivalstva odganja mlade Slovenke in Slovence v tujino s trebuhom za kruhom.
Rezultati vladanja levice so praviloma slabi. Tako pri nas kot po svetu. Vendar kljub temu občasno zmaguje na volitvah, v Sloveniji pa je zadnjih 80 let na oblasti skoraj 70 let. Zakaj?
V Sloveniji so sicer večji del tega obdobja vladali z diktaturo, brez volitev. Na splošno pa so prednosti levice v političnem boju v tem, da povsod nastopajo z enakimi parolami. Enakost. Socialna pravičnost. Zavist. Zamera. Nekdo drug je kriv, da ti ni boljše. Enaki zgrešeni odgovori na različna vprašanja. Ter stalno ponavljanje istih banalnosti povsod. Hkrati nas silijo, da se ukvarjamo z umetnimi dilemami, kjer odgovore poznamo od nekdaj. Koliko je spolov? Ob vsakem rojstvu to vemo, odkar obstajamo. A silijo nas, da s temi neumnostmi izgubljamo čas. S tem ponižujejo znanost in zanikajo temeljne pridobitve razsvetljenstva.
Kako ocenjujete kadrovski bazen levice? Letos se jim očitno ne bo posrečilo lansirati res novega obraza, če izvzamemo Prebiliča in novo zloščeno podobo Anžeta Logarja?
Negativna kadrovska politika tranzicijske levice, v kateri močna ozadja potiskajo v ospredje lutke v podobi novih obrazov, je na levem polu ustvarila kadrovsko puščavo. Nazadnje so postrgali že po samem dnu. Hkrati se na veliko ukvarjajo s SDS. Ne samo z menoj ali našimi ministri in člani vodstva. Čim se nekdo iz naše stranke bolj izpostavi, se ga lotijo z vsemi sredstvi. Zadnji tak primer so predsednik in člani našega podmladka in njihov potujoči podkast. Njihov letošnji pristop je deloma podoben tistemu iz leta 2011, ko so za oslabitev rezultata SDS lansirali Gregorja Viranta. Letos to vlogo igra Logar. Goloba oziroma levico pa bodo skušali okrepiti preko združevanja SD in Preroda. Tu očitno še ni padla zadnja beseda.
Logar je torej ključ do novega vladnega mandata levice?
Več kot očitno. Glas za Logarja je glas za novi mandat Goloba.
Mislite na izjave Logarja, da ne bo šel v nobeno vlado, v kateri ne bo tudi največja stranka z levega pola?
Da. Vsem je jasno, da bo levica tako kot doslej iz vseh vladnih kombinacij dosledno izključevala SDS, kar pomeni, da je po Logarjevo edina možna kombinacija on in levica.
Vas ne skrbi, da to lahko pomeni, da bodo sestavili vlado proti vam oziroma SDS?
To je njihov edini cilj. Zato so kupili Logarja in zato ga neznansko medijsko promovirajo.
Vendar pa Logarja levi mediji in zdaj še civilni podaljšek levice v obliki Inštituta 8. marec še vedno razglašajo za satelit SDS?
Seveda, od samega začetka. Logično. Že v startu je izšla naslovnica Mladine s sporočilom, da je Logar satelit SDS. Na ta način so preprečili, da bi se razočarani levi glasovi prelivali k njemu. Hkrati ga delajo bolj sprejemljivega za desne volivce. In v tem so uspeli. Namen je, da omeji SDS in NSi in ne levico. Zadnja raziskava je pokazala, da se za Logarja opredeljujejo pretežno volivci, ki so leta 2022 glasovali za SDS ali NSi. Od neopredeljenih in Gibanja Svoboda pa jih je pritegnil zanemarljivo število. Pravzaprav je več teh, ki so leta 2022 volili Svobodo, prebegnilo k nam kot k njemu.
Vas ne skrbi, da jim bo manipulacija spet uspela tako kot leta 2011 z Virantom?
Trik ponavljajo drugič, zato bo škoda manjša. Nekaj pa je zagotovo bo. A slovenski demokrati smo suverena stranka. SDS je doslej petkrat zmagala na lokalnih, štirikrat na evropskih, dvakrat sama na parlamentarnih volitvah in enkrat skupaj z Demosom na prvih večstrankarskih volitvah. Dobili smo skupaj z zavezniki tudi oba lanska referenduma. Tistega o (ne)kulturniških privilegijih pravzaprav sami. Poznate še kako drugo stranko v slovenskem parlamentu, ki je zmagala večkrat? Je ni. Tudi ni takšne, ki bi zgolj na parlamentarnih volitvah zmagala večkrat kot SDS. Pravzaprav smo v zadnjih 20 letih zmagali na vseh volitvah, ki so bile vsaj približno poštene, brez večje zlorabe državnih institucij in medijev za obračun s SDS.
Čemu pripisujete ta uspeh? Ne nazadnje so bile v Demosu mnoge večje in močnejše stranke, ki jih danes ni več v državnem zboru?
SDS smo politični predstavnik suverenega dela slovenskega naroda, ki je v težkih okoliščinah postal odporen na laži in potvorbe. Ki je trdoživ in vitalen, sposoben razmišljati z lastno glavo in sam iskati resnico v vsakodnevnih oblakih laži in manipulacij. Zato je prihodnost v njegovih rokah. Pleve bo veter odnesel, oblake razkadil, zrna pa bodo ostala. Resnica ima korenine globoko, laž pa plitko in potrebuje stalno zalivanje z ukradenim denarjem in propagando.
Za razliko od tranzicijske levice SDS nima težav s kadrovsko sušo. Zgolj od lanskega božiča se nam je pridružilo več kot 1.000 novih članov, od tega rekordno število mladih. V SDS je nekaj sto posameznikov, ki so sposobni voditi stranko bolje, kot je vodena katera koli druga stranka v državi. In enako imamo na stotine članic in članov, ki so sposobni ministrstva in tudi slovensko vlado voditi bistveno bolje od tistih, ki se danes v Golobovi vladi prepirajo s pametjo, znanostjo in Eurostatom. Imamo sposobne ljudi, ki so že uspešno vodili vladne resorje v najtežjih časih. Imamo ljudi, ki so odlično vodili različne sestave Sveta EU v kriznih časih evropske integracije. Imamo številne uspešne župane slovenskih občin. Primerjajte npr. uvrstitve in rezultate njihovih občin. Z občino Kočevje, na primer. Imamo več kot 600 prizadevnih mestnih in občinskih svetnikov. V našem Gospodarsko-podjetniškem forumu je na stotine uspešnih podjetnikov, ki so zrasli z lastno pametjo in žulji. V Kulturnem forumu, ustanovljenem pred 30 leti, je vrsta odličnih umetnikov in kulturnih delavcev, ki širom po Sloveniji držijo izvorno slovensko kulturo pokonci in gradijo našo identiteto. Naš Forum za kmetijstvo in podeželje je zgradil široko koalicijo in prepričljivo zmagal na volitvah v KGZS. In še veliko bi lahko naštevali. Ne nazadnje pa smo svojo rastočo moč prepričljivo potrdili na zadnjih volitvah v Evropski parlament.
Vse kaže, da bo predsednik svobodnjakov ponovno kandidat levice za mandatarja. Kako bi sicer ocenili Roberta Goloba kot predsednika vlade – tako z vidika vodenja kot z vidika politične odgovornosti?
Vrhunski menedžer pač. Tako kot je z mislijo na svoj žep prodajal elektriko iz državnih elektrarn, zdaj razprodaja gospodarsko in razvojno prihodnost Slovenije ter njen ugled v svetu.
Je tudi edini predsednik vlade v zgodovini Slovenije, ki ni nikoli povabil na pogovor predsednika največje opozicijske stranke. Niti Sveta za nacionalno varnost niso sklicali že leto ali več, kljub skrajno zaostrenim mednarodnim razmeram, ker bi morali nanj povabiti tudi opozicijo.
Kako pa komentirate tesne politične in osebne povezave med Golobom in razvpitim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki mu tožilstvo očita sistemsko korupcijo?
Ne gre za povezave, gre za odnos očitne podrejenosti predsednika vlade ljubljanskemu županu. Golob je bil pri Jankoviću podpredsednik njegove stranke in to je na nek način še vedno.
Kakšna je ob tem vloga zadnjega šefa partije Milana Kučana?
Šibkejša, kot je bila kadar koli doslej. Zato tudi njegov nedavni izpad v Reporterju. Če Kučan ne bi razpolagal z informacijami iz dosjejev nekdanje Udbe in njenih naslednic, s pomočjo katerih je ves čas t. i. tranzicije na položaje predvsem v sodstvu, delavnici novih obrazov, medijih in financah posredno ali neposredno postavljal kompromitirane kadre, njegovega vpliva že dolgo ne bi bilo več. Tako pa se je moč ohranila toliko, kot je teh neposrednih nameščencev še na pozicijah vpliva. Bistveno manj kot pred 10 leti, a za zdravje demokracije še vedno mnogo preveč.
Se pravi, da še vedno živimo v državi, ki jo obvladujejo udbomafijska, neobalkanska omrežja, ki imajo svoje korenine v preteklem totalitarnem sistemu?
Delno. Kajti z vsem tem vplivom in denarjem so zgradili tudi parazitsko omrežje tako imenovane nove »civilne« levice, ki namesto njih in njihovih satelitskih strank ter s pomočjo njihovih medijskih monopolov vodi kampanje diskreditacije »notranjega sovražnika.« Fašistov seveda. Kdor ni z njimi, je namreč fašist. Vendar pa to parazitsko omrežje kaviar levičarjev tipa Jaša Jenull, Nika Kovač ipd. ni neka vojska proletarcev, ampak pomehkužena mestna strjenka, koncentrat kulta smrti, ki brez obilnega zalivanja z denarjem iz proračuna in iz globalističnih kapitalističnih skladov ne predstavlja nobene moči. Druga stvar je Antifa, močno prisotna tudi v Sloveniji, mednarodna skrajna levičarska organizacija, oblikovana po vzoru klasičnih terorističnih celic. Ta se po informacijah zahodnih varnostnih služb v zadnjem času pospešeno usposablja za uporabo nasilja z vsemi možnimi elementi in sredstvi.
Če se dotakneva še zadnjega dogajanja, ki je v javnosti zelo odmevalo. Protikorupcijska komisija (KPK) je ugotovila, da je Robert Golob kršil integriteto s svojim vpletanjem v delo policije. A Golob kljub temu ni odstopil, čeprav je pred volitvami trdil, da bi v tem primeru »zagotovo« odstopil …
Drži. Eno govori, drugo dela. To je tudi sicer temeljni moto Gibanja Svoboda.
Še pred volitvami naj bi KPK podala mnenje tudi o zadevi Karigador, ki naj bi bilo za Goloba še bolj obremenjujoče …
Ne razumete dobro vloge KPK. Po mnenju levičarjev, njihovih medijev, pravnih strokovnjakov, predsednice države, Milana Kučana ipd. je odločba KPK dokončna zgolj takrat, kadar se ne nanaša na levičarja. V to smer se KPK tudi sama obnaša.
Kadar se obravnava nas, v javnost takoj pošljejo celoten osnutek poročila, čeprav bi ga morali pred objavo poslati prizadetim v možnost odgovora. Ko gre zanje, poročilo seveda najprej pošljejo Golobu in ta potem javnost seznani samo z 2-odstotnim delom poročila. Tistim najbolj benignim.
Če preideva k delovanju državnega zbora, opozicije in prihajajočim volitvam. Se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je pod Urško Klakočar Zupančič, predsednico državnega zbora, slovenski »hram demokracije« padel na najnižjo točko po osamosvojitvi?
Drži. Oseba, ki jo omenjate, je v stekleno vitrino v preddverju državnega zbora kot simbol vodenja zakonodajne oblasti postavila rdeče salonarje z visoko peto. Res. Prepričajte se sami.
Kako ocenjujete aktualno povezovanje med NSi, SLS in Fokusom? Vidite v tem resno alternativo ali predvsem predvolilno taktiko?
Vidim korak v pravo smer.
In še za konec. Če bi morali izpostaviti eno samo sporočilo, ki ga želite poslati slovenskim volivcem in volivkam pred odločilnim glasovanjem – katero bi bilo to?
Slovenija, vstani! Imamo krasno deželo, polno lepot in priložnosti. Imamo lastno državo, ki smo si jo izborili sami in za katero nismo nikomur ničesar dolžni. Imamo ogromno talentov v gospodarstvu, znanosti, kulturi, umetnosti in športu. Omogočimo jim, da se razvijejo in napredujejo. Znamo in zmoremo. Lahko smo razviti, močni in vplivni. Pravzaprav imamo vse za lepo in srečno sedanjost in prihodnost. Le več korajže ter zdravo pamet še potrebujemo in s seboj ju moramo vzeti, ko bomo šli marca na volitve.
Biografija
Janez Janša se je rodil leta 1958. Širši slovenski in evropski javnosti je postal znan v času sodnega procesa proti JBTZ. V prvi slovenski demokratični (Demosovi) vladi in v zmagoviti vojni za Slovenijo 1991 je bil minister za obrambo. Od leta 1993 vodi SDS. V letih 2004–2008 je bil prvič predsednik slovenske vlade. V prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji, je vodil Evropski svet in Svet Evropske unije. Leta 2012 je postal predsednik krizne vlade, ki je Slovenijo rešila pred bankrotom. Od marca 2020 do konca maja 2022 je bil predsednik vlade, ki je Slovenijo reševala pred pandemijo covida-19. V drugi polovici leta 2021 je bil tudi predsednik Sveta Evropske unije. Od leta 2015 je podpredsednik CDI-ICD. Danes je vodja opozicije in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije.
Opomba: intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
