(PREJELI SMO) Dr. Ciril Keršmanc v dopisu Niki Kovač: “Razširjali ste “fake news”, svojega vira in nagibov niste kritično ovrednotili, mene niste vprašali za odziv in ste me s tem prikrajšali za pravico do izjave”

Štejem, da sem bil dovolj korekten in sem dal pred objavo in posredovanjem pisanja naprej dovolj časa za odziv – bistveno več, kot je bilo dano meni s strani kateregakoli medija ali nevladne organizacije prejšnji teden … Kolega iz Slo-tech.com (portala, ki ga največ berem) me je poučil, da imajo vse medijske zgodbe trodnevni cikel, ki se začne znova ob vsaki novi objavi ali odgovoru, zato predlagam, da kolegi iz Inštituta 8. marec svoj odziv objavijo na svojih platformah, pri čemer pa prosim, da se zraven objavi celoten spodnji niz vključno s tem mojim zadnjim javnim sporočilom v zvezi z mojo kandidaturo in postopkom. Tisto kar pričakujem, da bo odziv kolegice Kovačeve vseboval je predvsem navedba imena in priimka osebe, ki je kolegici posredovala informacije na podlagi katerih so začeli kampanja proti meni o kateri sem bil obveščen s strani Urada predsednice Republike.

Enako prosim vse medije in kolege, ki prejmejo ta mail, da ob morebitnih svojih komentarjih nekje zraven dajo še celoten spodnji niz komunikacije vključno s tem mailom, da si tisti bralci, ki bi to želeli lahko sami, brez medijskih filtrov in pričakovanih spinov ustvarijo lastno mnenje, preden podajajo sodbe. Varovanje svobode izražanja pomeni tudi to, da se omogoči bralcem, da si ustvarijo lastno mnenje. Če boste (po)objavljali, dajte prosim vsebino pustiti odklenjeno.

Naj na tem mestu jasno povem in ponovim, da sam pravnih sredstev glede postopka kandidature za ustavnega ne bom uveljavljal in želim izvoljenim kolegom veliko uspeha in modrih misli ter pokončne drže pri njihovem delu.

Nekateri mediji ste prejeli moj odziv na objave v torek glede zapleta v recepciji v DZ, ko sem sem toliko časa čakal pred recepcijo v Državnem zboru RS, da so se o tem že pojavljale novice na določenih portalih – še vedno imate moje dovoljenje, da tudi tisti celoten niz objavite, da si bralci lahko sami ustvarijo mnenje in celoten kontekst, čeprav je zgodba že končana (trodnevno pravilo).

Tistega dne sem okrog 12:00 prišel na recepcijo DZ RS, kjer resda tudi glede na moje vabilo nisem mogel na balkon niti kot javnost, ampak zaplet je bil s pomočjo profesionalnih kolegic na recepciji rešen in sem bil ob cca 13:00 pospremljen v kabinet vodje poslanske skupine Svoboda, ki sem ga zapustil okrog 14:10 ure. Zahvaljujem se vodji poslanske skupine, predsednici Državnega zbora ter navzočim poslancem in strokovnem osebju za korektno podajo informacij in izrazito strokovno razpravo glede različnih interpretacij poslovniških pravil vezano na specialne določbe petega odstavka 14. člena ZUstS. Tudi sam sem takrat ponovil svoja naziranja glede pravil postopka in povedal, da je mogoče vsakršen dvom glede pravilnega postopanja odvrniti s tem, da se o spremembi dnevnega reda glasuje na plenarni seji ter jim povedal, da je moja dolžnost, da jim to povem, ker mi to nalaga pričakovana stopnja integritete. Odločitev je bila sprejeta s strani odločevalcev kot je bila. Jaz pravnih sredstev kot rečeno ne bom uveljavljal.

Mi pa je pričakovana integriteta narekovala, da sem včeraj glede na informacije, ki jih je podala na sestanku predsednica Državnega zbora o netransparentnem načinu delovanja določene osebe iz Ministrstva za pravosodje, ki ga vodi ministrica iz SD, v smeri moje diskreditacije kot kandidata in osebe, na Sodni svet, kot varuha samostojnosti in neodvisnost sodne veje oblasti, naslovil vlogo, v kateri sem jih na prejete informacije s strani predsednice Državnega zbora RS opozoril. To mi nalaga kodeks sodniške etike, saj so prejete informacije dale povsem drugačno luč na nekatere zadeve in postopanja Ministrstva za pravosodje, kjer sem sam dokumentirano strokovno in dosledno opozarjal da postopanja in ravnanja določenih organov nedopustno posegajo v zakonska in ustavna razmerja med sodno in izvršno vejo oblasti. O navedenem sem obvestil svoje nadrejene po sodni hierarhiji, v Kp pa sem vključil tudi predsednico Državnega zbora glede na to, da je ona podala prejete informacije.

Naj na tem mestu poudarim, da imam na Ministrstvu za pravosodje veliko kolegov, ki me dobro poznajo in tudi jaz njih ter vem da imajo visoko stopnjo poklicne in strokovne integritete ter da omenjeno netransparentno delovanje nikakor ni pravilo. Prav kolega, ki je dal skozi že več vlad in je vedno ohranil pokončno strokovno držo mi je namreč že prejšnji petek z SMS-om ob 15:23 uri napisal: “Boš zdržal? Ker tole zdaj pa -fazno gledano -mi izgleda umik predloga nezakonit.” Ker kolega poznam in cenim sem njegovo opozorilo vzel resno in tudi sam pisno ter dokumentirano v nadaljevanju po posvetu s pravniki iz “leve in desne” na postopkovne napake dokumentirano opozarjal, ne zgolj kot kandidat – ker sem vedel koliko je ura (berite spodnje gradivo) – temveč zato, ker je integriteten postopek in drža bistven za pošteno odločanje v demokratični družbi, ki je zavezana pravni državi. Seznanjen sem, da je bila tozadevno na KPK že vložena prijava zaradi suma obstoja resnih korupcijskih tveganj in resnega suma  kršitve integritete in (politične) korupcije po ZIntPK, ki jo obravnavajo pod številko njihovo opr. št. 06210-80/2026. Te prijave nisem vložil niti sestavil ali spisal jaz, sem pa bil o njej seznanjen in bom seveda, nenazadnje tudi kot bivši uslužbenec KPK, kolikor bom kontaktiran podal, vse informacije s katerimi razpolagam – so pa tudi sicer bile sproti uradno dokumentirane.

Sam javno od tega sporočila dalje ne bom več komentiral te zadeve ali kandidature ter postopkov v teku in bom pustil da za to pristojne institutcije neodvisno in strokovno opravijo svoje zakonske pristojnosti ter sem jim na voljo, kolikor jim pri tem lahko kakorkoli pomagam. Odzval sem se še s tem mailom, ker mi to narekuje moja etična drža in menim, da se človek mora odzvati, ne glede na njegovo vlogo ali položaj, ko se o njem razširjajo neresnice. Kolega Klemenčič mi je nekoč rekel, da če nekdo vrže blato v belo fasado na hiši, četudi to počistiš, bo vedno tam ostalo nekaj rjavega …

Kolega Klemenčič je o meni prav tako nekje zapisal, da razmišljam “out of the box” – jaz na to odgovarjam, da pač mislim s svojo glavo, mogoče tudi drugače kot drugi (kar glede na stanje posameznih podsistemov morebiti niti ni slabo) in se kdo v dialogu z mano zaradi tega počuti nelagodno. Sem tak kot sem in bom tak tudi ostal. Tudi tale življenjska izkušnja je bila, čeprav stresna, hkrati od določene točke dalje zanimiv strokovni “oreh” – bistveno pa je sledeče -še vedno se lahko zjutraj z nasmehom pogledam v ogledalo in vsakemu pogledam v oči …

Za konec pa, preden se po kratkem dopustu vrnem k svoji bolj zadržani vlogi razpravnega sodnika, za vse bralce tega maila, dva linka, ki si jih je res vredno ogledati:

https://www.youtube.com/watch?v=7hx4gdlfamo&list=RD7hx4gdlfamo&start_radio=1

https://www.youtube.com/watch?v=xu8u9ZbCJgQ

Hvala vsem medijem, za korektno poročanje. Nikoli ni prepozno.

S spoštovanjem,
dr. Ciril Keršmanc

——– Posredovano sporočilo ——–

ZADEVA:
Odziv – bivši kandidat za ustavnega sodnika dr. Ciril Keršmanc

DATUM:
Wed, 4 Feb 2026 11:01:34 +0100

OD:
Ciril Keršmanc

ZA:
institut8.marec

KP:
renata.salecl, zoran.kanduc, tilen.stajnpihler, Mojca M. Plesničar, alenka.selih, Jager, Matjaž, Matjaž Ambrož, saso.dolenc, Marjeta Švab Širok, Mateja Končina Peternel, lina.nagode, Martin Jančar, dragan.petrovec, katja.filipcic

Spoštovana kolegica Kovačeva,

ko sem se odločal za kandidaturo za ustavnega sodnika sem sam pri sebi naredil inventuro in se vprašal, kaj se mi zdi pomembno povedati tistim, ki bodo o moji kandidaturi odločali. Rekel sem si, da je pomembno: ostati dosleden in zvest svojim načelom in zavezanosti kulturi dialoga tudi z drugače mislečimi, iskanje skupnih vrednostnih izhodišč, zasledovati transparentnost, vztrajati na moči argumentirane razprave in dialoga ter svobodi izražanja – tudi ko je to težko. Tega sem se v vseh svojih dosedanjih vlogah držal, da se lahko dan potem pogledam v ogledalo brez obžalovanj.

Če je človek dosleden nima težav s tem, da vsem govori enako, kar sem v svojih predstavitvah poslanskim skupinam tudi storil.

Na začetku sem jim povedal, da sem v srednji šoli tri leta obiskoval Škofijsko klasično gimnazijo, eno leto pa “protestantsko” Whitgift school v UK, prav tako pa, da sta bila pokojni profesor Bavcon ter upokojeni profesor Fišer moja doktorska mentorja in da sem bil pred nastopom sodniške funkcije strokovni del ekipe kolega mag. Gorana Klemenčiča. Da kakšen vtis si lahko iz tega napravijo o meni ne vem, lahko pa jim povem, da je spoznavni rezultat moje življenjske poti dosedaj ta, da sem že od srednje šole dalje agnostik (nekaterim sem potem tudi razložil, kaj to pomeni) in da ohranjam zdravo skepso do vseh, ki mi ponujajo absolutno resnico. Nihče me na podlagi navedenega ni mogel “popredalčkati”, kar je nekaterim povzročalo določeno stopnjo nelagodja.

Povedal sem jim, da ne pristajam na delitve levo/desno, ki se v Sloveniji tako ali tako vedno zreducirajo na to ali si za eno politično osebnost ali drugo in tvoj odnos do polpretekle zgodovine. Vsem sem pojasnil Nolanov grafikon in moje mnenje, da smo dejansko vrednostno vsi umeščeni nekje na sredini, rešitve oziroma interesi glede posameznega vpršanja pa nas niansirajo. Kar se tiče mojega odnosa do polpretekle zgodovine pa sem prav vsem citiral oziroma se skliceval na Temeljno ustavno listno RS kot del naše ustavne ureditve in skupno vrednostno izhodišče – rekel sem, da si težko predstavljam ustavnega sodnika, ki vrednostno ne bi izhajal iz tega, da smo iz bivše države med drugim šli ker bivša država ni delovala kot pravno urejena država zaradi hudih kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Povedal sem, da slednje sicer ne pomeni, da je bilo prej vse slabo in da v preteklosti raje iščem tiste stvari, ki nas združujejo kot razdvajajo.

Namreč še v najbolj razdvajajočih vrednotah, pravicah in svoboščinah je mogoče po mojem mnenju najti skupno vrednostno izhodišče, če se potrudimo. Na tej točki sem vsem povedal zgodbo, ki je tudi mene presenetila, saj se je odvila v moji vasi dolgo pred mojim rojstvom in zanjo nisem vedel vse dokler nisem nanjo naključno naletel v moji raziskovalni fazi na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti… Gre za zgodbo o kmečki dekli in mlademu gruntovcu, ki sta se zaljubila, nakar je dekla izginila, dokler je nekega dne ni naplavila Ljubljanica, ko so popustili vozli okrog uteži. Par je namreč skušal sam odpraviti plod in dekla je izkrvavela ter umrla, za kar je bil obsojen na koncu gruntovec. To je zgolj ena izmed tragičnih zgodb iz preteklosti o katerih sem govoril v izjavi, h kateri se bom vrnil na koncu. Vsem sem to zgodbo povedal kot osnovo, da bodo lažje razumeli moje in verjamem skupno izhodišče, da vrednostno vedno podpiram normativno ureditev, ki zasleduje cilj zmanjšanja tveganja za zdravje in življenje ljudi (pa naj gre za pravico do splava, legalizacijo konoplje ali PPKŽ). Povedal sem moje mnenje, da ne pričakujem, da bi moralo ustavno sodišče še kdaj odločati o tem ali imamo zapisano “pravico do splava” v ustavi, ker je to jasno in da se bo kvečjemu odločalo o niansah, tako kot v tujini, o tem v kolikšni meri in v kakšnih primerih se ta pravica v celoti financira iz javnih sredstev na primer. Na vprašanje kako bi odločil v takem primeru, sem povedal da vedno odločam na podlagi argumentov. So namreč meje do kje sodnik lahko vnaprej zavzame vrednostno izhodišče, kje pa njegovo vnaprejšnje izjavljanje o konkretnih vprašanjih že preraste v razlog za njegovo izločitev… Tega se zavedam, ker sem sodnik.

Iz tega razloga tudi moje vrednostno izhodišče, da vidim v pravici do svobode izražanja najpomembnejšo ustavno pravico, nikakor ne pomeni vnaprejšnjega prejudica do konkretnih odločitev glede ustavno prepovedanega sovražnega govora, ki prav tako ogroža svobodo izražanja. Zakaj pa vidim svobodo izražanja kot najbolj pomembno?
Zato, ker vsebuje predpostavko svobodne misli, tudi misliti drugače ter živeti drugače in ker šele to omogoča učinkovito uveljavljanje ostalih pravic in je brez tega uresničevanje vseh ostalih ustavnih pravic izvotljeno.

Zdaj, kako so moji sogovorniki ob mojih predstavitvah razumeli moje izjave in ali so bila moja izjavljanja korektno prenešena ali instrumentalizirana v smeri diskreditacije je stvar njihove integritete.

Na tej točki pa pridemo do Vas, kolegica.

Preden ste začeli s svojo kampanjo proti meni, o kateri me je pretekli četrtek obvestil Urad predsednice, me niste vprašali za odziv in preverili ali je to, kar ste o meni in mojih domnevnih izjavah ter stališčih trdili res. “Fake news” ogroža svobodo izražanja, tveganje da smo sami propagator “fake news” pa je mogoče omejiti tako, da se preveri izvor pri viru in da možnost odziva nasprotni strani, še posebej če gre že na prvi pogled za vrednostna stališča nasprotne strani. To je integritetno pričakovano ravnanje. Razširjali ste “fake news”, svojega vira in nagibov niste kritično ovrednotili, mene niste vprašali za odziv in ste me s tem prikrajšali za pravico do izjave ter popolnoma objektivizirali. Dvomim, da je to del vaših vrednot, vsaj deklariranih.

Jaz sem slišal oziroma govori se, da ste v svoji kampanji proti meni razširjali tudi, da naj bi bil sovražno nastrojen proti istospolno usmerjenim oziroma LGBTQIA+ skupnosti, vendar da tega načrtno niste delali tako javno, ker ne bi dosegli enakega učinka zgrožanja ciljne javnosti kot pri pravici do splava. V Kp vključujem par svojih bivših sodelavcev, ki jih nekatere morebiti tudi poznate in bi jih lahko pred vašo kampanjo vprašali, če je to res. Svoboda izražanja, ki jo zagovarjam in je del mojih vrednostnih izhodišč pomeni, da povsem enako gledam na izražanje identitete v primerih parad ponosa v urbanih središčih ali verskih procesij, ki se tradicionalno odvijajo po podeželskih vaseh. Obe skupnosti spoštujem in se mi zdi prav, da so ponosni na svojo identiteto in da imajo možnost, da svoja pozitivna vrednostna izhodišča javno izražajo. Točka na kateri se pripadnost identiteti sprevrže v negativno smer je zavračanje drugačnosti in iskanje razlik namesto skupnih vrednostnih izhodišč ter zaničevanje “drugega”, v eni ali drugi skupnosti.

Ker se mi zdi pomembna pravica do odziva, Vas pred javno objavo tega zapisa sprašujem ali je res, da ste razširjali mojo domnevno sovražno nastrojenost proti LGBTQIA+ skupnosti tudi na način, da ste izpostavljali odmeven proces, ki sem ga vodil na začetku moje sodniške kariere v zadevi Cakić?

Zadeva je pravnomočno zaključena – potrjena je bila obsodilna sodba senata na prvi stopnji kateremu sem predsedoval. Kot aktivni sodeči sodnik sem s kodeksom sodniške etike omejen glede podajanja izjav vezanih na konkretne zadeve in se tekom sojenja ne izjasnjujem niti ne komentiram mojih zadev ali drugih nepravnomočno zaključenih zadev.
Edina postopkovna točka tekom postopka, ko lahko javno podam svoje mnenje je ob razglasitvi sodbe in v navedeni zadevi sem ob razglasitvi javno pred kamerami  povedal (dovolil sem snemanje tako razglasitve kot razlogov ki sem jih podal ob razglasitvi v razpravni dvorani, tako da lahko posnetke zagotovo kje dobite da se prepričate na lastne oči), kaj je bil razlog, da je bilo sojenje odprto za javnost. Ko se v javnosti pojavljajo praktično vse podrobnosti zadeve, ki so točne ali ne, je javnost postopka, ki je ustavno pravilo, edini garant poštenega postopka. Tudi zato, da se ne sodi v javnosti, amapk v razpravni dvorani. Kot sem rekel uvodoma se svojih načel držim tudi ko je težko in po spominu razen v enem primeru posilstva do sedaj v svoji sodniški karieri nisem v nobeni drugi moji kazenski zadevi sojenja zaprl za javnost – s tem se kaže po moje tudi to, da ko govorim o tem, da se zavzemam za načelo transparentnosti, to niso zgolj všečne besede za moje sogovornike. Človek lahko našminkano masko vzdružje kratek čas, če pa pogledate in kritično ovrednotite njegova ravnanja ter držo skozi njegovo daljšo življenjsko pot pa lahko spoznate ali njegova ravnanja dejansko odražajo njegove deklarirane vrednote.

V zvezi z zadevo Cakić se govori, da naj bi med drugim razširjali članek v katerem je popisano, da me je ena od strank, v tem primeru tožilstvo izločalo. Predlog za izločitev sodnika je bil zavrnjen.
Sodniki nikoli ne komentiramo javnih objav glede naših odprtih (nepravnomočno končanih) zadev ter člankov in komentatorjev ali “analitikov”, ki pogosto nimajo vseh podatkov, celotnega konteksta ter te kritične “luknje” zapolnjujejo z lastnimi predsodki ali še huje željo po čim večji odmevnosti in branosti tudi preko bombastičnih naslovov. Pa Vas vprašam – bi Vi razumela oziroma dopustila vprašanje v smeri dokazovanja negativnega dejstva (ki se ne
dokazujejo!) v postopku odprtem za javnost priči, ki je istospolno usmerjena in je vprašana o imenih in priimkih drugih intimnih prijateljev, ki bi lahko izpovedali o negativnem dejstvu (ki se ne dokazujejo!)? Bi tako vprašanje sploh razumeli kot pravno relevantno – v hipu, ko je postavljeno? Bi bili sposobni v trenutku dogajanja parih sekund doumeti pomen zasebnosti drugih ter odreagirati tako, da bi tudi njihovo zasebnost zaščitili, ker gre za popolnoma pravno nerelevantno smer dokazovanja? Kot rečeno, zadeva je pravnomočno končana. Točen prepis zapisa zvočnega zapisa mojega vprašanja tožilki in celoten kontekst pa je imel pred seboj predsednik sodišča, ko je predlog stranke, torej tožilstva, za mojo izločitev zavrnil kot neutemeljenega. Prepričan sem, da lahko navedeni sklep OŽ LJ, opr.
št. Su 148/2018 z dne 26. 2. 2018 dobite preko ZDIJZ in ga posredujete morebitnim osebam, katerim naj bi (če to drži) izpostavljali objave v medijih z dne 16. 2. 2018 v smeri kamapanje, ki ste jo vodili proti meni prejšnji teden. Če bi me o tem vprašali in dali možnost da se vam odzovem, preden ste me diskreditirali bi vam to povedal. Tako kot sem to izrecno povedal poslancema Levice, gospodu Jakopoviču in poslanki Sukić na nekaj manj kot 30 minutni predstavitvi (poslanki Sukić se je mudilo naprej na sestanke).

Poslancema Levice sem tudi povedal za primer, ki ni moj, ga pa imam vedno pred očmi, ko vodim postopke. Enemu kolegu se je pripetilo, da je obtoženi rekel, da si bo vzel življenje, če bo obsojen. Bil je obsojen. Vzel si je življenje. Postavite se v kožo sodnika, kateremu se to pripeti. Edini način, da lahko mirno spi je ta, da je postopek izpeljal korektno in dosledno, da ni pustil, da bi postopkovna površnost ali pa zunanji vplivi in neutmeljeni predsodki vplivali na njegovo odločitev.

Integriteta postopka je ključna za vsa odločanja, pa naj bo to v sodni dvorani  ali v Državnem zboru

Vi sami najbolje veste od kod ozirom konkretno katere osebe ste prejeli (dez)informacije, ki ste jih razširjali. Dejstvo je, da se name niste obrnili in me vprašali preden ste me z javno kampanjo, proti kateri se nisem mogel braniti, diskreditirali kot človeka in kandidata za ustavnega sodnika. Jaz sem se brez “press kitov”, sam v teku dogajanja in predstavitev na poslanskih skupinah v četrtek odzival (kronološko glejte spodaj). Spodaj posredujem tudi moj odziv edinima dvema predstavnicama medijev in nevladnih organizacij, ki sta mi pred kakršnokoli objavo dali možnost za odziv na tempirano kampanjo, ki se je začela z objavo na portalu n1info.si v četrtek zjutraj. Tudi slednji mi predhodno niso dali možnosti izjave pred njihovo prvo objavo (kjer so, ironično, poročali prav o mojih domnevnih stališčih?) – moj odziv njim imate v spodnjem nizu komunikacije in je bil v medijih bolj ali manj selektivno povzet, da ga prejmete brez medijskih filtrov.
Ker vem koliko časa je meni vzelo pisanje za prvi odziv spodaj ob vsem drugem delu tistega dne, dvomim, da avtorji kampanje proti meni ne bi imeli toliko časa, da bi me vsaj pro forma pred prvo objavo prosili za odziv.

Še vedno ostajam zavezan svobodi govora in transprentnosti in zato vam tudi pišem. Vaš odziv bo pokazal ali je šlo pri vaši kampanji zgolj za iskreni vrednostni žar in ste se prehitro brez kritičnega razmisleka pustili instrumentalizirati določeni manjšinski politični opciji, ki je našla način, da poruši integriteto postopka v Državnem zboru v teku, kjer zaradi kogentno predpisanega tajnega postopka glasovanja ne bi mogla uspeti s svojimi političnimi stališči, ali pa za kaj drugega … v tem drugem primeru ste isti kot tisti, katerim vi pripisujete netransprentno delovanje in pritlehne metode diskreditacije.

Za konec, da ne bo dvomov glede mojih motivov za pisanje – jaz nimam namena sprožati nobenih  pravnih sredstev vezano na včerajšnje izvolitve niti ne glede vaše kampanje proti meni. Sem zagovornik svobode izražanja, tudi ko je težko. Najboljše zdravilo proti dezinformaciji je prava informacija – za to nikoli ni prepozno, četudi je do nepovratne škode že prišlo. Sem pa zavezan k integritetnemu ravnanju in prepričanju, da je edini način, da se stvari spremenijo na bolje, javno opozoriti na napake zunaj in znotraj postopka. Preko neposrednega, javnega in strokovnega dialoga. Bil sem dosleden in ves čas dokumentirano opozarjal na pričakovano integritetno ravnanje vseh deležnikov od medijev, nevladnikov in nosilcev visokih funkcij, tudi ko je bilo težko. V svojih odzivih sem ves čas ohranjal, kot vedno doslej, dostojnost.

Tako sem se tudi danes lahko pogledal v ogledalo, sicer malo poklapan, ampak brez obžalovanja. Nič ne bi naredil drugače. Bil sem tak kot vedno. Naredil sem, kot vedno, vse kar je bilo v moji moči ter sposobnostih v danem trenutku in s tem lahko živim ter še vedno vsakemu pogledam v oči.

To vedo, sem prepričan, povedati tudi moji kolegi v Kp.

Da zaključim, od Vas, tudi glede na Vaše osebne izkušnje s pritlehnimi diskreditacijami zoper Vas, zaradi katerih gotovo veste kako sem se počutil sam pretekli teden, ko sem bil zreduciran na objekt, in Vaše deklarirane vrednote proti objektivizaciji, tega nisem pričakoval. “Ko sovražimo zlo zmaguje, ko smo tiho prav tako.” Nikoli ni prepozno. Pika.

Z lepimi pozdravi,
dr. Ciril Keršmanc

——– Posredovano sporočilo ——–

ZADEVA:
Odziv -kandidat za ustavnega sodnika dr. Ciril Keršmanc

DATUM:
Sun, 1 Feb 2026 22:07:12 +0100

OD:
Ciril Keršmanc

ZA:
Stopar Nastja, brigite.ferlic

Spoštovana kolegica Stopar in kolegica Ferlič,

sta edini osebi od predstavnikov medijev in nevladnih organizacij, ki sta me pretekli teden v zvezi z vajinim delom pred kakršnokoli objavo kontaktirali in dali možnost, da se odzovem, v čemer prepoznavam odraz vajine profesionalnosti in zavezanosti pravici do obveščenosti, kljub časovnim omejitvam s katerimi se vsi soočamo. Za to se vama zahvaljujem.

Ne glede na potek dogodkov prejšnji teden ostajam zavezan svojim načelom in prepričanju, da je svoboda izražanja ena izmed najpomembnejših ustavnih pravic, čeprav je pogosto zlorabljena – občasno tudi s pomočjo tistih medijev in nevladnih organizacij, ki so zavezani drugačnim vrednotam, a se v svojem iskrenem vrednostnem žaru prehitro brez kritičnega razmisleka pustijo instrumentalizirati (pa se po moje tega niti ne zavedajo ali pa se zavejo, ko je škoda že narejena in nepovratna). Čeprav (do tega trenutka) nisem prejel opravičila od nobenega od navedenih, za to, da si predhodno niso vzeli niti toliko časa, da bi neposredno od mene kot objekta poročanja ter vira “novic” informacije preverili in še pred objavami o mojih domnevnih stališčih vprašali mene neposredno, ostajam antropološki optimist tudi v bodoče … ;). Čemu so bili v takšni naglici pri (po)objavah, takrat nisem vedel, ugibam pa tudi ne več.

Jaz se glede na osebne vrednote in kot razpravni sodnik v komunikaciji ne bom in ne morem odzivati na enak način kot tisti, tudi na visokih ter odgovornih položajih, ki sprožajo govorice in obrekovanja ter razširjajo o meni vrednostno-ideološke sodbe s katerimi iz ozadja izvajajo oziroma so izvedli pri medijih in nevladnikih ter odločevalcih t.i. “character assassination”, še preden so slednji govorili z menoj v živo in si ustvarili lastno mnenje. Gre za metode, ki so mi tuje in sem nevešč spopadanja z njimi, saj ne napadajo mojih vrednostnih stališč in strokovnih argumentov s katerimi se glede na mojo vlogo v sodnoupravnem sistemu transparentno zavzemam in borim med drugim tudi za neodvisnost sodne veje oblasti, temveč se v okviru svojih neformalnih omrežij raje  poslužujejo netransparentnih metod diskreditacije. Na žalost je pogosto tako, da tisti, ki ne uspejo s pravnimi argumenti posežejo po drugih manj transparentnih metodah ad personam na katere tarča napada niti ne more odgovoriti. Meni je bližja pravna argumentacija (glejte spodaj).

Želel bi si, da živimo oziroma se razvijemo v družbo, kjer bi bilo več novinarjev s takšnim profesionalnim in kritičnim pristopom kot sem ga bil deležen od vaju pretekli teden in ki ne bi zgolj poročali o in razširjali netransparentno stkanih vesti, temveč bi v končni fazi znali identificirati in osvetliti tudi ozadja in namene ter nagibe tistih, ki tkejo tovrstne zgodbe v ožjem in širšem smislu. Za to nikoli ni prepozno in vama želim uspešno delo še naprej.

Spodaj sem prilepil moje današnje pisanje v Državni zbor RS moji protokolarni kontaktni točki kot kandidatu za ustavnega sodnika v DZ RS. Pisanje, ki se osredotoča na pravna vprašanja in razgalja oz. ima določene metaforične konotacije glede temeljnih vrednostnih pogledov je tako ali tako informacija javnega značaja  – v DZ sem ga poslal ob
21:12 uri danes.

Tole pisanje bom posredoval tudi kolegom, ki so me bodrili v preteklem tednu. Hvala še enkrat za vajino skrbnost ter profesionalnost in z lepimi pozdravi,

dr. Ciril Keršmanc

Še vsebina mojega pisma oziroma dopisa v okviru postopka v teku v Državnem zboru RS:

“Spoštovani,

ker ste moja kontaktna točka kot kandidata za ustavnega sodnika v zvezi protokola, sporočam, da sem v petek fizično prejel Vaše vabilo na nadaljevanje 38. seje v torek 3. 2. 2026 in navodila po redni pošti na domač naslov.

Pisanje Predsednice iz medijev v petek mi ni bilo vročeno, zato nisem seznanjen s pravnimi podlagami in dejansko obrazložitvijo.

Ko sem prejel novinarska vprašanja na to temo sem povedal, da jaz ravnanj politike in Predsednice ne komentiram. Bi pa želel da odstopite tole moje pisanje pristojnim oziroma uradno obvestite pristojne službe in organe oziroma odločevalce v DZ, da sam nisem umaknil soglasja h kandidaturi niti nisem umaknil oziroma odstopil od kandidature kot mi po mojem razumevanju v tej fazi postopka upoštevaje izrecne specialne zakonske fazne razmejitve pristojnosti kot potrjenemu kandidatu s strani Mandatno volilne komisije in uvrščenemu na sejo v teku omogoča 5.
odstavek 14. člena Zakona o Ustavnem sodišču.

Kot kandidat za ustavnega sodnika, ki ga je potrdila Mandatno volilna komisija DZ RS in predlagala v izvolitev, bi zato prosil, da me v najkrajšem možnem času uradno seznanite s pisanjem Predsednice in za pojasnilo ustreznih služb oziroma pristojnih v DZ glede specialnih zakonskih faznih razmejitev pristojnosti v tem postopku oziroma razpolaganja z mojo kandidaturo v tej fazi postopka, kolikor je pravno naziranje, da lahko še kdo drug razen kandidata v tej fazi postopka njega odstopi od kandidature.

Razumem, da sem do določene točke kot možni kandidat v celoti _objekt _političnega odločanja (kar sem že dal skozi na lastni koži), zdi pa se mi, da v točki ko sem bil potrjen/sprejet kot kandidat za ustavnega sodnika na Mandatno volilni komisiji, vsaj v procesnem smislu postajam tudi v omejeni vlogi subjekt tega postopka z določenimi lastnimi zakonskimi procesnimi pravicami s katerimi drugi ne morejo razpolagati.

Če držijo navedbe iz medijev vezano na procesno situacijo in razlogov v ozadju za ravnanja Predsednice, gre po mojem razumevanju tudi za pravno vprašanje, kdo je v tej fazi postopka pristojen za preverjanje politične podpore.

Tozadevno bi izpostavil, da so po mojem mnenju, glede na fazo postopka v kateri smo, to lahko zgolj vsi poslanci in poslanke Državnega zbora RS in da se jim po mojem mnenju brez odstopa od kandidature z moje strani te pristojnosti ne more kar odvzeti.

Drugačno razlogovanje bi šlo onkraj specialno zakonsko določenih pristojnosti ter bi odločanje v celoti pomaknilo v ožje interesne kroge izven Državnega zbora RS, znotraj katerega so za odločanje o politični podpori, v fazi postopka v kateri smo, kot rečeno pristojni vsi posamezni poslanci s tajnim glasovanjem in tudi ne več zgolj ožji
krog(i) poslancev, ki se je o tem že izjasnil na MVK.
Predsednica namreč po 14. členu Zakona o ustavnem sodišču _lahko predlaga sicer tudi več kandidatov (četrti odstavek 14. člena),_ vendar ko smo enkrat v fazi v kateri smo sedaj, specialna določba petega odstavka 14. člena ne omenja Predsednice, niti drugih ožjih organov ali teles DZ RS, temveč izrecno zgolj kandidata, ki lahko do zaključka glasovanja odstopi od kandidature.

Iz Urada Predsednice so me obvestili, da mi želi Predsednica s svojo potezo prihraniti “giljotino” [sic] v Državnem zboru RS … – pooblaščencu Predsednice sem na to odgovoril, da sem na “giljotino” pripravljen in da ne umikam soglasja h kandidaturi niti ne odstopam od kandidature, ker gre na tej točki tudi za vprašanje osebnega dostojanstva, integritete, načelnosti, transparentnosti in pokončne drže ne glede na rezultat in da naj to prenese Predsednici, ki sem ji na voljo za pogovor. Klica Predsednice do tega trenutka nisem prejel. Nenazadnje pa, če mi zakon kot kandidatu v tej fazi postopka izrecno podaja procesno pravico in s tem omejen procesni status, ali ne bi bilo odločanje o moji kandidaturi mimo mene v tej terminalni fazi postopka tako kot če bi mi kot kandidatu najprej odvzeli procesno subjektiviteto in nato zaključili mojo kandidaturo brez mojega soglasja ter me s tem v nasprotju z izrecno zakonsko določbo zreducirali na čisti objekt odločanja? Dvomim, da je bil to namen zakonodajalca, nenazadnje tudi zaradi gole dostojnosti do nas kandidatov za to visoko funkcijo.

Skratka, glede na moj aktualni status kot kandidata za ustavnega sodnika, bi želel da se pristojni odločevalci v Državnem zboru RS tudi v pravnem smislu jasno opredelijo do mojih procesnih pravic kot kandidata in temu kdo lahko v tej terminalni fazi postopka razpolaga z mojim ………. procesnim statusom, torej z mojo kandidaturo za ustavnega sodnika, v pisni obliki glede na zgoraj izpostavljeno specialno ureditev v 14. členu Zakona o ustavnem sodišču, če je naziranje tako, da lahko v tej fazi postopka še kdo drug razen kandidata razpolaga s kandidaturo v smeri odstopa pred zaključkom tajnega glasovanja vseh poslancev.

Končna odločitev oziroma odločanje glede moje kandidature oziroma vseh potrjenih kandidatur kandidatov “ustavnih sodnikov in statu nascendi”, ki jih je po Zakonu o ustavnem sodišču (glejte 14. člen) lahko tudi več za posamezno mesto, pa je nedvomno v tej fazi postopka tako ali tako popolnoma jasna ustavna pravica v rokah vseh posameznih poslancev DZ RS, ki odločajo s tajnim glasovanjem in so predstavniki vsega ljudstva, niso vezani na kakršnakoli navodila … ter odločajo po svoji vesti.

Hvala za Vašo skrbnost in s spoštovanjem,

dr. Ciril Keršmanc, kandidat za ustavnega sodnika

PS
Zavedam se še kako dobro, da velja znana misel, da ko se srečata dnevna politika in vladavina prava, žal pravo skoraj vedno izgubi … Bojim se, da marsikdo namena in pomena tega mojega pisanja ne bo razumel. Naj zato vnaprej povem, da sam nimam nobenega namena izpodbijati kakršnekoli prejete obrazložene odločitve oz. mnenja pristojnih glede zgoraj izpostavljenih jasnih pravnih vprašanj – pričakujem pa korektno in pošteno pisno obrazložitev oziroma obrazloženo mnenje (npr. vsaj ZPS DZ RS ali zunanjih strokovnjakov z opredelitvijo do mojih argumentov) z odgovori na izpostavljena vprašanja glede tega kdo ima glede na specialne določbe ZUstS v fazi postopka imenovanja ustavnih sodnikov, ko je kandidat enkrat potrjen in predlagan s strani MVK razpolagalno pravico z njegovo kandidaturo, kolikor razmišljate v smeri, da tudi kdo drug razen kandidata lahko v tej fazi pred zaključkom glasovanja konča njegovo kandidaturo, ko je ta že uvrščen na sejo po MVK in celo dobi vabilo na sejo v teku z opredelitvijo točke dnevnega reda, ko bo odločano o njem, torej pred zaključkom glasovanja. Se res Predsednica v tej fazi lahko kar sama premisli, zaradi politične podpore, za katero preverjanje je pristojen v tej fazi DZ in jo v tej fazi postopka ugotavlja celo s tajnim glasovanjem…?  Hkrati želim, tudi metaforično preko nekaterih postopkovno pravnih vprašanj, poslati sporočilo kandidata za ustavnega sodnika o temeljnih vrednotah odločevalcem, ki odločajo po svoji vesti in neodvisno ter če drugega ne vsaj sprožiti razmislek o obstoječi ureditvi in pristopu glede na nastalo situacijo in moje izkušnje v preteklem tednu. Zato se veselim obrazložene povratne informacije pristojnih, kar bi bilo, če ne nujno, vsaj dostojno še pred zaključkom tega postopka oziroma glasovanja v Državnem zboru RS.
Kolikor bo glasovanje potekalo tako kot sem obveščen v nadaljevanju 38. seje v torek 3. 2. 2026 tudi o moji kandidaturi, potem dodatnih obrazložitev oziroma pojasnil ne potrebujem.”

> Stopar Nastja je 30. 01. 2026 ob 13:19 napisal:
>
>> Pozdravljeni.
>>
>> Najprej najlepša hvala za včerajšnji hiter odziv.
>>
>> Iz kabineta predsednice so sporočili, da so vašo kandidaturo umaknili
>> zaradi pomanjkanja politične podpore. Prosim za komentar za zaplet.
>>
>> Hvala in lep pozdrav,
>> Nastja Stopar
>>
>> Poslano iz Outlook za Android [1]
>> ————————-

>> From: Ciril Keršmanc
>> Sent: Thursday, January 29, 2026 3:59:50 PM
>> To: Nastja.Stopar
>> Subject: novinarsko vprašanje TVS -Odziv na prispevek -kandidat za
>> ustavnega sodnika dr. Ciril Keršmanc
>>
>> Zunanja pošta: Ne odpirajte priponk in bližnjic, če niste prepričani,
>> da je poslana vsebina varna
>>
>> Pozdravljeni kolegica Stopar,
>>
>> hvala za Vaša vprašanje in možnost, da podam odziv – posredujem
>> spodaj kar moj odziv, ki sem ga pravkar posredoval vašim kolegom iz
>> N1info.
>>
>> Tudi vam lahko rečem, da sem vedno bil in bom ostal zagovornik načela
>> transparentnosti in zavezanosti k iskanju skupnih vrednostnih
>> izhodišč ter argumentirani razpravi.
>>
>> Z lepimi pozdravi,
>>
>> dr. Ciril Keršmanc
>>
>> ——– Posredovano sporočilo ——–
>>
>> ZADEVA:
>> Odziv na prispevek -kandidat za ustavnega sodnika dr. Ciril Keršmanc
>>
>> DATUM:
>> Thu, 29 Jan 2026 15:45:14 +0100
>>
>> OD:
>> Ciril Keršmanc
>>
>> ZA:
>> luka.mlakar
>>
>> Spoštovani,
>>
>> danes zjutraj sem prebral prispevek: Koalicijski partnerici tik pred
>> zdajci z resnimi pomisleki o kandidatu za ustavnega sodnika [2]
>>
>> Ker sem imel tekom dneva še dodatno predstavitev in druge obveznosti,
>> Vam pišem šele sedajle. Sam sem vedno bil in bom ostal zagovornik
>> načela transparentnosti in menim, da so vprašanja glede
>> svetovnonazorskih prepričanj kandidatov pomembna za odločevalce in
>> nenazadnje tudi javnosti zaradi pravice do obveščenosti, zato je
>> pomembno, da se posameznik odzove, če kakšne informacije o njem niso
>> povsem točne.
>>
>> Ker sem velik zagovornik svobode izražanja in verjamem v pravico do
>> obveščenosti sem se odločil, da vam pišem kar direktno in podam še
>> informacije z moje strani. Najlažje in najbolj transparentno se mi
>> zdi, tako, da vam posredujem moj odziv koalicijskim partnerjem, ki
>> sem ga poslal prejle, potem ko sem se vrnil iz predstavitve na
>> poslanski skupini Svobode, kjer sem pojasnil isto kot je zapisano
>> spodaj.
>>
>> Z lepimi pozdravi,
>>
>> dr. Ciril Keršmanc
>>
>> Tole sem jim poslal:
>>
>> “Spoštovani,
>>
>> najprej iskrena zahvala, ker ste mi dali možnost, da se Vam
>> predstavim v živo.
>>
>> Verjamem, da je težko v kratkem času spoznati človeka, zato sem Vam
>> ob srečanju v živo priložil tudi zaznave nekaterih sopotnikov s
>> katerimi sem prehodil različne dele moje strokovne poti. Iz njihovih
>> odzivov ter mojega življenjepisa lahko upam prepoznate, da nisem
>> oseba, ki bi metodološki pristop in svetovni nazor prikrajala
>> trenutnim potrebam ali sogovorcu.
>>
>> Po predstavitvah Vam dodatno pišem, ker me je danes presenetila
>> objava v medijih, ki ni sozvočna z mojo strokovno in osebno potjo ali
>> razmišljanjem kot pravnika in človeka. Zato nekaj dodatnih besed, za
>> katerimi stojim. Poudarjam, da pri svoji kandidaturi za mesto
>> Ustavnega sodnika nisem kalkuliral. Vsaki poslanski skupini sem
>> povedal to, kar sem in v kar verjamem. Nisem preračunaval, kaj bi
>> želela slišati ena ali druga stran. Glede na navedbe v javnih občilih
>> vam želim zato dodatno pojasniti svoja stališča.
>>
>> 1. Vsak sovražni govor in pozivanje k nasilju najostreje obsojam.
>> Sem razpravni kazenski sodnik in sovražni govor je kaznivo dejanje.
>>
>>
>> Vsem sogovornikom sem ob predstavitvah povedal enako: v Ustavi RS kot
>> najpomembnejšo pravico vidim pravico do svobodnega izražanja (39.
>> člen Ustave RS). Ta pravica po mojem mnenju vsebuje pomembno
>> predpostavko svobodne misli, ki je temelj za uresničevanje vseh
>> drugih pravic. Vsaka ustavna pravica pa je omejena z drugimi
>> pravicami. Da v pravici svobodnega izražanja prepoznavam visoko
>> vrednoto, ne pomeni, da menim, da ta nima meja. Ne toleriram
>> kakršnegakoli spodbujanja neenakopravnosti in nestrpnosti, še manj pa
>> spodbujanje k nasilju in vojni. To lahko potrdijo vsi, ki so doslej
>> delali z mano in me poznajo. In ja, sovražni govor in širjenje lažnih
>> novic jemljem kot resno nevarnost svobodi izražanja in ustavni
>> demokraciji nasploh.
>>
>> 2. Podpiram pravico žensk do splava in pravico do svobodnega
>> odločanja o rojstvu otrok.
>>
>> Vrednostno zagovarjam podrobnejšo normativno ureditev nekega
>> področja, ko to preprečuje tveganja za življenje in zdravje ljudi. Če
>> področje ni zakonsko urejeno, lahko pride do izrazito tragičnih in
>> nepopravljivih posledic, za katerimi so trpele ženske v preteklosti
>> (mazaštvo) ali pa do zlorab in izkoriščanja in drugih kaznivih
>> dejanj, kot se je to izkazalo npr. v času prohibicije (črni trg,
>> organizirane združbe). Prepoved splava in svobodnega odločanja o
>> rojstvu otrok je v preteklosti povzročila velikansko škodo, ki se ne
>> sme ponoviti. Zato ne pričakujem, da bi moralo ustavno sodišče še
>> kdaj odločati o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok
>> oziroma o tem, kaj ta pravica pomeni za ženske. To je izrecna ustavna
>> pravica, določena v prvem odstavku 55. člena Ustave RS. Jasno je, da
>> mora država v skladu z drugim odstavkom istega člena zagotavljati
>> možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarjati razmere, ki
>> omogočajo staršem, da se svobodno odločijo, ali bodo imeli otroke ali
>> ne. In da, je pravica ženske, da odloča – skladno z ustavno pravico
>> do dostojanstva in osebne integritete. In ta pravica bi lahko bila
>> izvotljena, če ne bi bila podprta z dostopom do javnega financiranja.
>>
>> Tudi glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in
>> legalizacije konoplje na vrednostni ravni menim, da je ob upoštevanju
>> ustavnih izhodišč nujna podrobnejša zakonska ureditev teh področij,
>> ki bo preprečila tveganja za življenje in zdravje ljudi.
>>
>> 3. Po svetovnonazorskem prepričanju sem agnostik.
>>
>> Ohranjam zdravo skepso do absolutnih resnic in vseh tistih, ki jih
>> ponujajo. Pri presoji mi je najpomembnejša argumentirana razprava in
>> moč prepričljivega argumenta. Pri mojem delu metodološko vedno
>> izhajam iz skupnih vrednot in skušam najti skupno vrednostno
>> izhodišče, nato pa poskušam razumeti razlike. To omogoča
>> argumentirano razpravo in kvalitetno presojo.
>>
>> 4. Kot sodnik sem zavezan neodvisnosti in nepristranskosti.
>>
>> Nikoli nisem bil član nobene politične stranke. V različnih
>> institucijah sem doslej zasedal izključno strokovne položaje.
>>
>> Vedno sem si in si bom prizadeval za transparenten in iskren dialog –
>> čas za pogovor na predstavitvah je bil omejen, tako da sem Vam še
>> vedno na voljo, kolikor ostaja kakršnokoli vprašanje ali nejasnost.
>>
>> Še enkrat vsem hvala za vašo skrbnost in z lepimi pozdravi,
>>
>> dr. Ciril Keršmanc”

Links:
——
[1] https://aka.ms/AAb9ysg
[2]
https://n1info.si/novice/slovenija/koalicijski-partnerici-tik-pred-zdajci-z-resnimi-pomisleki-o-kandidatu-za-ustavnega-sodnika/