Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Ministrstvo za finance (MF) je v odgovoru na mojo prošnjo za dodatno pojasnilo svojega demantija poročanja Spletnega časopisa, priznalo, da 140 milijonov evrov, ki so jih zbrali od upokojencev in delovno aktivnih, ki jih ne morejo porabiti za dolgotrajno oskrbo, ker jim sistem ne deluje, zdravstvena zavarovalnica pa jih je zaradi tega deponirala na posebnem računu ministrstva za finance za zagotavljanje likvidnosti, tam “plemenijo” na tri načine:
- Vezave v komercialnih bankah: Denar naložijo na banke, da te plačajo obresti.
- Ležanje na Banki Slovenije: Kjer prejemajo obresti za stanja na računu.
- Notranja posojila javnemu sektorju. MF v odgovoru jasno zapiše, da denar dolgotrajne oskrbe posojajo “subjektom sistema EZRD z likvidnostnimi primanjkljaji”.
Pri 140 milijonih gre za velikansko vsoto. Lani smo zaposleni, podjetja in upokojenci za dolgoročno oskrbo v pol leta z novim prispevkom plačali okoli 200 milijonov evrov. 35 milijonov upokojenci, čez 160 milijonov pa zaposleni in delodajalci. Večino tega denarja, 140 milijonov, smo prispevali brez potrebe.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo je v letu 2025 deloval kot prikriti krizni davek. Država je vedela, da storitev še ne more nuditi, a je denar vseeno pobrala, da je z njim stabilizirala celoten javni sektor pred volitvami.
Ministrstvo vztraja pri demantiju, da se iz denarja za dolgotrajno oskrbo ne financira državni proračun, češ da imajo na računu za zagotavljanje likvidnosti že štiri milijarde evrov (zaradi povečane zadolženosti države v tujini in doma). A potem sami zapišejo, da pa denar iz tega posebnega računa (kjer je tudi denar za dolgotrajno oskrbo) posojajo še subjektom sistema EZRD z likvidnostnimi težavami, kar je pa tisto, kar sem opozoril v članku in so demantirali. Da lahko torej z denarjem za dolgotrajno oskrbo financirajo posledice zimskih regresov, ki so jih decembra morali mimo vseh načrtov izplačati v celotnem javnem sektorju, denimo, subjektom sistema EZRD, ki so se zaradi tega nenadoma nenačrtovano soočili z likvidnostnimi primanjkljaji, ki so ji povzročili politiki vladnih strank zaradi bližajočih se volitev. Podobne bodo tudi posledice dviga minimalnih plač, ki so ga v proračunu za letos načrtovali v višini slabih treh odstotkov, zaradi volilnih razlogov pa na vladi januarja določili šestnajst odstoten dvig.
A zagotovo tega, da denar iz dolgotrajne oskrbe pokriva te “minuse” ni mogoče reči, ker so odgovori ministrstva za finance megleni in brez konkretnosti. Dejansko ni jasno, kakšen delež tega denarja so naložili v komercialne banke, kakšen delež leži v Banki Slovenije, koliko so ga posodili, denimo bolnišnicam, javnim zavodom ali drugim podobnim ustanovam.
Celoten odgovor na mojo prošnjo po pojasnilu demantija ministrstva, ki je zanikalo, da bi denar porabljalo za likvidnost proračuna, na kak način torej plemenitijo 140 milijonov evrov, da bodo lahko izplačali obresti ZZZS, ki mu je denar kot polog poslala in zakaj na svoji spletni strani sami trdijo, da so ti pologi namenjeni za notranjo konsilidacijo likvidnosti, ko presežki enih pokrivajo primanjkljaje drugih, je takšen:
“Spoštovani,
pošiljamo dodatno pojasnilo:
V sistem enotnega zakladniškega računa države (EZRD) je s svojimi podračuni vključenih preko 1.300 subjektov, ki lahko v sistemu EZRD polagajo vloge oz. črpajo posojila. Trditev, da se zagotavlja notranja konsolidacija likvidnosti, ko likvidnostni presežki enih pokrivajo likvidnostne primanjkljaje drugih, drži. Upravljanje z denarnimi sredstvi sistema EZRD poteka na način, da prosta denarna sredstva (iz prejetih vlog in stanj na podračunih) vseh subjektov vključenih v sistema EZRD posojamo kot posojila subjektom sistema EZRD z likvidnostnimi primanjkljaji, jih nalagamo v poslovne banke in puščamo na stanju pri Banki Slovenije. Navedba, da se iz prostih denarnih sredstev dolgotrajne oskrbe (ki trenutno razpolaga z likvidnostnimi presežki in jih ima v obliki vezanih vlog v sistemu EZRD) financira državni proračun, ne drži. Državni proračun v tem obdobju ne izkazuje likvidnostnih potreb in nima prejetih posojil v okviru sistema EZRD. Prihodki za plačilo obresti iz vezane vloge sredstev dolgotrajne oskrbe imajo vir iz obresti vezanih depozitov pri poslovnih bankah in iz obresti danih posojil tistim subjektom, ki imajo prejeta posojila iz sistema EZRD, ter iz obresti za stanje nevezanih sredstev pri Banki Slovenije.”
