Piše: Andrej Sekulović
S poslancem Slovenske demokratske stranke Andrejem Poglajnom smo se pogovarjali o problematiki, s katero se soočajo občine, lažnih nevladnikih, demografiji, množičnih migracijah in geopolitični situaciji.
Preden ste postali poslanec, ste bili občinski svetnik in podžupan Idrije, kot tudi državni svetnik. Glede na vaše izkušnje iz lokalnega okolja nam morda lahko poveste, kaj bi bilo treba postoriti na področju lokalnih skupnosti za njihov boljši razvoj?
Glede lokalne samouprave v Sloveniji bi bilo treba na ustavni ravni urediti financiranje. Občine se vsako leto pogajajo za povprečnine, ki pa so vsakič precej nižje od njihovih dejanskih stroškov. Pod to vlado se je razkorak med povprečnino in porabo še povečal. Predvsem večje občine imajo zaradi večje cestne infrastrukture večje izdatke, ki se prerazporedijo direktno iz proračuna. Tako hitro zmanjka denarja, prvotno namenjenega za investicije v sami občini. Na ustavni ravni bi bilo treba torej določiti, kakšen odstotek BDP-ja oziroma proračuna se nameni občinam. Tako bi slednje imele stalen, dosleden vir dohodka in bi laže določale stroške za prihodnost. Obenem je trenutna vlada občinam naložila veliko novih finančnih bremen. Denimo s povišanjem plač v javnem sektorju, breme katerega nosijo občine. Takšne zadeve bi morale biti usklajene z občinami, a je s strani vlade premalo dialoga.
Bi na nekaterih področjih občine lahko tudi malce razbremenili?
Da, predvsem pri prostorski politiki, kjer občine svoje delo, na primer pri spremembah prostorskih načrtov, opravijo precej hitro, a je zato državni aparat toliko počasnejši in povzroča izdatne zamude. V Avstriji je dovoljenje za gradnjo hiše izdano v šestih do osmih mesecih. No, v mojih krajih ljudje čakajo tudi do pet let, saj državne ustanove predolgo meljejo. Predvsem razni zavodi za varovanje kulture ali direkcija za vode potrebujejo preveč časa za pisanje svojih mnenj za vse dokumente, ki pa jih je zelo veliko. To bi bilo treba zakonsko urediti tako, da bi imele tovrstne ustanove največ pol leta časa, da podajo mnenje, sicer bi obveljalo, da ni nobenih težav.
Kot idrijski podžupan ste se precej ukvarjali tudi s tem, kako mlade aktivneje vključevati v lokalno skupnost. Kaj bi lahko glede tega naredila država?
Moj podžupanski moto je bil »Nič o mladih brez mladih«. Takrat smo v občini uvedli tudi participativni proračun za mlade, ki jim je omogočal določena sredstva, na katera so imeli neposreden vpliv. S tem denarjem so lahko pripravili svoje projekte, med katerimi je komisija izbrala najprimernejše, ki so bili zatem tudi udejanjeni. Na državni ravni je zgodba malce drugačna; lokalna samouprava je glavni stik državljanov s politiko, država pa bi morala upoštevati to, na kar mladi že nekaj časa opozarjamo. Gre za rahljanje birokratskih ovir in ustvarjanje novih možnosti za mlade, ki jih je trenutna vlada zanemarjala.
Kakšne možnosti potrebujejo mladi in kaj narediti glede tega?
Opaziti je precejšen odliv mladih v tujino, sploh med visoko kvalificiranimi kadri, ki zaradi davčnih bremen, ki vplivajo na plače, tukaj ne vidijo prihodnosti oziroma nekega stabilnega okolja, v katerem bi se lahko razvijali. Nadalje bi bilo treba razbremeniti mlade družine. Soočamo se z demografsko krizo, ta del politike pa je zelo slabo urejen. Gre za temo, ki naslavlja predvsem mlade, zato bi bila potrebna celostna strategija. Prejšnja Janševa vlada je v ta namen ustanovila urad za demografijo, ki pa je bil eden izmed prvih, ki ga je trenutna vlada ukinila. Na splošno je problematika mladih – kot tudi demografija – le odraz stanja v družbi. Mladi na številnih področjih od vlade niso dobili ustreznih odgovorov. Če so mladi preveč davčno obremenjeni, če za svoje delo niso primerno nagrajeni, če ni možnosti za zaposlitev in izobraževanje, če ni urejena stanovanjska politika, se pač odločijo za iskanje možnosti drugje. Kar je za Slovenijo žalostno, kajti brez mladih je prihodnost domovine pod vprašajem.
Ko govorimo o mladih, se je treba posvetiti tudi šolstvu …
Trenutni šolski sistem ne naslavlja izzivov prihodnosti. Ujet je v zobeh časa. Namesto da bi mlade pripravljal na življenje, se ti učijo ogromno balasta, zaradi česar bi bilo treba sistem prilagoditi hitro spreminjajočem se času, v katerem živimo. Predvsem bi bilo treba mladino usmerjati v poklice, ki jih pri nas primanjkuje, in jim nuditi določene prednosti, če bi se odločili za te poklice, kot so denimo medicinske sestre ali zdravniki. Spomnimo se, pod Janševo vlado je ministrstvo za šolstvo zmanjšalo število vpisov na fakulteto za družbene vede in povečalo število vpisov na medicino. Takrat so šolski zavodi temu nasprotovali, a bi bil tako problem pomanjkanja zdravnikov rešen čez nekaj let; zaradi povečanja vpisov na medicino bi pridobili več kadra.
Nam lahko kot član preiskovalne komisije o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja zaupate vaše mnenje o zadnjih razkritjih Golobovih poskusov vplivanja na delo policije?
Ravno pred tem intervjujem smo končali eno od sej omenjene komisije. Moram poudariti, da zaradi varovanja tajnih podatkov določenih zadev člani ne smemo razkrivati, lahko pa podam komentar. Če podrobneje pogledamo, je situacija kristalno jasna. Golob in njegov odvetnik Zdolšek sta razkrila le eno stran in pol poročila, ki je sicer dolgo 64 strani, ter se sklicujeta na to, da naj bi se Komisija za preprečevanje korupcije navezovala le na dve SMS-sporočili. A ta segment je dosti širši; če nekdo javno reče, da bo neko ustanovo očistil drugače mislečih, in to tudi dejansko stori, to pomeni, da gre za kršenje integritete. Ljudje so bili zaradi politične usmeritve, ne zaradi lastne krivde, protizakonito odpuščeni. Srž problema ni v tem, kar skušajo predstaviti tudi osrednji mediji – torej dve SMS-sporočili –, temveč gre za njuno vsebino. Zelo zaskrbljujoče je, da si predsednik vlade dovoli takšno obnašanje. Glede zaposlovanja danes vidimo, da predvsem ustroj Gibanja Svoboda narekuje zaposlovanje na policiji in drugje. Glede KPK smo pri SDS že večkrat izpostavili, da je postala brezzobi tiger in jo je treba nadgraditi s finančno policijo, ki se ne bo ukvarjala s tatovi kur, ampak s težkim kriminalom, ki pa je v Sloveniji pod Golobovo vlado vedno bolj prisoten.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
