Piše: dr. Andrej Fink, pravnik, politolog, sociolog in publicist
Zgodilo se je, kar smo pričakovali, a drugače, kot so vsi mislili. Ni bilo invazije marincev. Tudi danes ni nobenega ameriškega vojaka na venezuelskem kopnem (vohuni so nekaj drugega). Kaj se je torej zgodilo? Vprašanj je več kot odgovorov.
Do danes sta se zgodili »zgolj« aretacija predsednika Nicolasa Madura in njegova premestitev v ZDA. Operacija je bila omejena na minimum.
Vse govori o bliskovitem »policijskem« posegu (levji delež je pri tem imela DEA, res pa s sodelovanjem oboroženih sil), ki je z izvedbo presenetil vse venezuelske varnostne sisteme in jih onemogočil. Poseg je bil »kirurško« popoln in vojaško »čist«. Ruske in kitajske varnostne in detekcijske naprave so bile uspešno »zaslepljene«. To je tudi sporočilo tema velesilama.
Vprašanje izdaje in notranjih razpok
Ta aretacija preseneča. Kako je mogla biti tako »čista«? Kje so bile venezuelske varnostne sile, ki bi morale ščititi najvišjo osebnost v državi vsako sekundo, še posebno, ker je bila neka akcija s strani ZDA pričakovana? Sicer je bilo na venezuelski strani menda okoli 100 mrtvih, a vse kaže na notranja politična nesoglasja in na morebitno izdajo Madura. Ali je bila torej akcija z ZDA do neke mere dogovorjena?
To misel naj bi podpiralo dejstvo, da je sam Trump na tiskovni konferenci nepričakovano dejal, da bo vlado prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, po venezuelski ustavi. Torej – Trump ni hotel strmoglaviti venezuelske vlade, sistema in sploh vladnega aparata, ki je menda ostal neokrnjen. Da so aretirali samo glavnega odgovornega za kazniva dejanja v zvezi z mamili, ne pa tudi drugih najvažnejših pribočnikov v organizaciji, je presenetljivo. Razumljivo je samo, če se to razume kot »sporočilo«, da lahko še kaj podobnega pride. Menda se torej do sedaj ni nič posebnega zgodilo!?
Sistem ostaja, predsednik izgine
Samo predsednika ni več!? Istočasno pa je Trump prav takrat dejal, da bodo od zdaj naprej ZDA vladale Venezueli!? Torej, ni bilo izkrcanja, ni bilo okupacije premagane države, nasprotno – venezuelska vlada še naprej normalno (?) opravlja svoje funkcije. Njen dosedanji sistem še vedno deluje. Ne vemo, kje so (bile) venezuelske oborožene sile in policija. Kje so venezuelski generali, ki so stali za Madurom? Ali so ga zdaj prodali, ko vedo, da ga ne bo več nazaj? Ali morda poskušajo izvesti romunsko rešitev po padcu Berlinskega zidu? Takrat so aparatčiki postavili Ceausescuja in njegovo ženo pred zid. Ko njega (grešnega kozla) ni bilo več, je sistem »prenovljen« deloval naprej, do danes.
Kako bodo ZDA vladale Venezueli? Na daljavo? Že dejstva, da je podpredsednica Delcy Rodriguez kot nova predsednica prisegla na venezuelsko ustavo, da je vrhovno sodišče to prisego omogočilo »zaradi prisilne odsotnosti« Madura, da je ponovno prisegel kot predsednik parlamenta podpredsedničin brat, da sta ostala na svojih položajih notranji minister Diosdado Cabello in obrambni general Vladimir Padrino, kažejo, da bo sistem neokrnjeno deloval naprej. Sistem je tako priznal Trumpovo faktično nadoblast. Omenjene osebe in druge pa bodo delovale kot Trumpovi kolaboranti. Kdo so paravojaški posamezniki z orožjem, ki so se začeli pojavljati na cestah, ki so se poskrili, zdaj pa so spet dvignili glave in ustrahujejo prebivalstvo? To so nekatera izmed mnogih vprašanj.
Ameriški poseg: kriminalni ali politični motivi?
ZDA so hotele ukrepati proti venezuelski totalitarni diktaturi, a na neobičajen način. V preteklih desetletjih so v Latinski Ameriki vedno posegale z marinci. Tokrat je bil poseg omejen na dve uri. Glavni argument ni bil politične narave (nedemokratična marksistična diktatura v njihovi vplivni sferi), temveč kriminalne (trgovanje z mamili), čeprav je jasno, da je motivacija raznolika, po besedah samega Trumpa utemeljena tudi na naftnih resursih.
Mednarodno pravo med legalnostjo in legitimnostjo
Ocena dogodka je večplastna. Kritiki se sklicujejo predvsem na kršitve mednarodnega prava. Z vidika obstoječih pisanih pravil (pozitivnega prava) je poseg treba oceniti kot vsaj »de facto«, torej da je bil izvršen proti pravilom. Toda ta argument je zelo šibek. V mednarodnem pravu res stoji načelo suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti držav (listina OZN, 2. člen). Vendar je po drugi strani že dolgo časa v mednarodni družbi prevladujoče načelo »spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi«, kot je tudi zapisano med cilji listine OZN (1. člen). Torej, poseg je ilegalen, a je lahko legitimen. Mednarodno pravo moramo uporabljati integralno, tridimenzionalno (pisana pravila, sociološki vidik, vrednostni vidik), ne fragmentarno. Ko nastopi kočljivo vprašanje t. i. »humanitarne intervencije« (Humanitarian intervention), na primer, ko v neki državi oblast sistematično in grobo krši človekove pravice in temeljne svoboščine prebivalcev, se izvedenci strinjajo v tem, da zaščita človekovih pravic mora prevladati nad načelom suverenosti (ki ni absolutno) in nedotakljivosti. Zelo blizu je tudi »odgovornost zaščititi« (Responsibility to protect), z Vrha leta 2005. Res vedno obstaja nevarnost zlorab, a to izjemam ne jemlje vrednosti.
Glas Venezuelcev: rešitev ali kršitev suverenosti?
V Venezueli že 25 let poteka očitna sistematična kršitev človekovih pravic in svoboščin, ki je privedla do humanitarne krize. V bogati naftni državi živi v revščini 80 odstotkov prebivalstva, na voljo ni niti najosnovnejših zdravil. V skrajnem primeru si tukaj nasprotujeta nelegalna Trumpova poteza in nelegitimen venezuelski režim. Zato so mnogi (tudi EU) pred to stvarnostjo v zagati in morajo obsojati oba, Trumpa in Madura.
Sporočilo glavnih oškodovancev režima, samih Venezuelcev, pa je dovolj jasno. Okoli 8.000.000 jih je izbralo pot diaspore. Venezuelci po svetu in doma pozdravljajo poseg ZDA in očitajo vsem, ki protestirajo zaradi domnevne kršitve venezuelske suverenosti: »Kaj pa ste storili do sedaj, da bi nas rešili totalitarne tiranije? Trump je edini, ki je nekaj naredil za nas.«
Pričakovanja: stabilizacija, okrevanje, tranzicija
Trganje oblačil je navadno farizejstvo. V tem procesu, ki se je komaj začel (prvi politični zaporniki so na svobodi), si samo želimo, da bi se normalizacija v treh oznanjenih fazah (stabilizacija, rekuperacija, politična tranzicija) razvila v dobro venezuelskega preizkušenega ljudstva.
