Piše: Jože Biščak
Sredi decembra so poslanci s 45 glasovi za in 21 proti sprejeli nov zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE). »Zakon bo omogočil hitrejši, preglednejši in pravičnejši razvoj infrastrukture obnovljivih virov energije v Sloveniji,« so zapisali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Niso pa seveda povedali, da bodo zneski na položnicah za elektriko zaradi socializacije stroškov spomladi bistveno višji.
»Če prav razumem, bo ta vlada vsem, ki nimamo sončne elektrarne, zaračunala vsak mesec dodatno 8 do 10 evrov elektroprispevka, da bomo pokrivali stroške. net meteringa lastnikom sončnih elektrarn. Elektropodjetja in lastniki sončnih elektrarn bodo srečni, vsi drugi pa ‘nategnjeni’,« je na omrežju X zapisal ekonomist Matej Lahovnik.
Kaj je net metering?
Podnebni alarmisti prisegajo na zelo nezanesljive obnovljive vire energije. Mednje sodijo tudi sončne elektrarne, ki naj bi lastniku zagotavljale samooskrbo z elektriko. V zvezi s tem se pojavlja besedna zveza »net metering«. Gre za obračunavanje proizvedene in porabljene energije iz mikro sončni elektrarn. Ko sončna elektrarna proizvede več elektrike, kot je lastnik porabi (to je običajno poleti), se višek proizvedene elektrike oddaja v električno omrežje. Ko pa sončna elektrarna ne proizvaja dovolj energije (zimski čas), lastnik potrebno elektriko prejme iz električnega omrežja. Razlika se po sistemu »net meteringa« obračuna enkrat na leto. Bistveno pri tem je, da lastniki sončnih elektrarn presežek proizvedene električne energije oddajo v omrežje in jo kasneje porabijo brez dodatnih stroškov.
Sistem je bil v Sloveniji uveden pred desetletjem kot spodbuda za OVE. To je vodilo do hitre rasti števila samooskrbnih elektrarn. Do konca leta 2025 je nameščena moč sončnih elektrarn zrasla s 500 MW (leta 2021) na 1600 MW, število gospodinjstev, ki so investirala v sončne panele, pa se je povečalo na približno 60 tisoč. Vendar sistem »net meteringa« prinaša številne težave, še posebej socializacijo stroškov, ki bremenijo dobavitelje elektrike in končne odjemalce.
Če sončne elektrarne ne proizvedejo dovolj elektrike, jo morajo dobavitelji kupovati na borzi; cene so pozimi (zaradi večje porabe) visoke, poleti nizke (zaradi presežkov iz sončnih elektrarn). To ustvarja izravnalne stroške, ki gredo v breme dobaviteljev. Do leta 2021 so bili stroški zaradi majhnih cenovnih razlik obvladljivi, a energetska kriza (2022−2023) je razlike povečala, kar je privedlo do večmilijonskih izgub: predlanskim je bilo izgub 21 milijonov evrov, lani okoli 40, po ocenah pa naj bi letos izgube dosegle 60 milijonov evrov.
Socializacija izgub
Logično bi bilo, da bi stroške (izgubo) izravnave pokrili lastniki sončnih elektrarn (letno okoli tisoč evrov na vsakega) ali pa bi ukinili »net metering«. Toda slovenska vlada, socialistična, kot je, se je odločila za socializacijo: izgubo bomo pokrivali vsi odjemalci električne energije, in sicer prek prispevka za OVE in SPTE (soproizvodnja toplote in električne energije). To se je zgodilo, potem ko so se nekateri dobavitelji odločili za tožbo zoper državo. Med njimi družba Suncontract, ki ima 3,3 milijona evrov izgub in ki se je tudi odločila, da bo začela odpovedovati pogodbe odjemalcem elektrike, saj z »net meteringom« nastajajo takšne izgube, da jih kot dobavitelj ne morejo pokriti. Zakon zato predvideva nadomestilo za dobavitelje, kar bi lahko zvišalo povprečno ceno elektrike za vse odjemalce tudi za 10 odstotkov ali več. Povedano drugače: vlada je zaščitila ljudi, ki si lahko privoščijo sončne elektrarne, njihovo »brezplačno« elektriko iz sončnih panelov pa bomo plačevali vsi.
»Sončna energija je tako zelo poceni in zastonj, da bomo za elektriko vsi plačevali 10 odstotkov več. Razen onih s sončnicami. Da bi potem maleki izračunali, kako se sonce silno splača. Uporabna naloga: če je sončne elektrike v Sloveniji 7 odstotkov in nam račune poveča za 10 odstotkov, koliko je dražja od ostale elektrike?« je na omrežju X cinično zapisal Žiga Turk, publicist in nekdanji minister. Je pa Agencija za energijo opozorila, da bi socializacija lahko predstavljala nedovoljeno državno pomoč, saj ne upošteva dejanskih stroškov na energetskih terminskih trgih.
Svetovna banka: Slovenija ni primerna za obnovljive vire energije
Slovenija je za pridobivanje sončne in vetrne energije popolnoma neprimerna. To v študiji ugotavlja Svetovna banka, ki je glede smotrnosti obnovljivih virov energije (OVE) preučila primernost 210 držav. Slovenija se je znašla v zadnji sedmini – na 180. mestu.
Zakaj? Zato ker število sončnih ur (sezonskost) niha, ker so pozimi dnevi zelo kratki (malo število ur obsijanosti s soncem) in ker ima dokaj neugodne krajinske razmere (Slovenija je preveč gorata država). Vse to pomeni, da so pogoji za večjo proizvodnjo sončne energije v Sloveniji slabši (zelo mizerni) kot v drugih državah na svetu. Podobno je z vetrom. Za dobro delujoč sistem vetrnih elektrarn moraš imeti stalne vetrove. Teh pa Slovenija nima. To so ugotovili tudi slovenski strokovnjaki: »Slovenija v primerjavi z Zahodno Evropo ni tako zelo vetrovna, saj se za prevladujoče vetrove nad Evropo nahaja v zavetrju Alp. Hribi in gorovja po eni strani ustvarjajo pregrado vetrovom, po drugi pa odklanjajo tok zraka, ki se zato prilagaja površju.«
Ob teh rezultatih je zanimivo primerjavo dala spletna stran Science Files. Avtor članka je navedel, da je trmasto vztrajanje pri vetrni in sončni energiji v Evropi (večina Evrope ni primerna za vetrne in sončne elektrarne) podobno, kot bi se v tem delu sveta odločili za pridelavo riža, ki potrebuje posebne pogoje. To je žito za topla podnebja. Najbolje uspeva pri dolgotrajnejši temperaturi med 21 in 37 stopinjami Celzija, saj je riž počasi rastoče žito. Riž res ne mara nočnih temperatur pod 15 stopinj Celzija, ima pa zrno veliko potrebo po vodi. Skratka, letina riža v Sloveniji bi bila nesmiselna. Kot je nesmiselno vztrajanje pri OVE. Glede na študijo Svetovne banke je najprimernejša država za OVE Namibija, sledijo Čile in države Arabskega polotoka.
