Piše: Spletni časopis
Ker je Miodrag Đorđević dopolnil 70 let in mu je zaradi tega prenehala sodniška funkcija in s tem predčasno tudi vodenje vrhovnega sodišča, smo z novim letom dobili novega predsednika.
Vodenje prevzema vrhovni sodnik Damjan Orož, ki je doslej vodil oddelek za spremljanje sodne prakse na vrhovnem sodišču, bil je tudi namestnik vodje Gospodarskega oddelka in sodeči sodnik na tem oddelku.
Za predsednika je Oroža 21 novembra izvolilo 69 poslancev, za so bili tudi poslanci opozicijske SDS, proti ni glasoval nihče, poslanci NSi pa niso glasovali. Da kandidat za najvišjo funkcijo dobi glasove z leve in desne, je redko in dobra popotnica. Glasovanje se je po strankah razpletlo tako:
V državnem zboru je bilo povsem drugače, ko so za predsednika tri leta prej volili Đorđevića, ki je v preteklosti neuspešno kandidiral že za številne pomembne položaje in ni bil brez povezav s politiko. Na levi. V parlamentu so mu zadnje mesece s spremembo zakonodaje posebej zanj vladni poslanci poskušali celo omogočiti, da bi še nadaljeval vodenje vrhovnega sodišča, a jim je spodletelo.
Iz vrhovnega sodišča so o novem predsedniku sporočili: “Damjan Orož je doktor znanosti pravnih ved. Poklicno pot kot prvostopenjski sodnik je marca 2006 začel na mestu okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Na začetku karierne poti je bil sodnik na Izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani, kjer je bil tudi vodja Izvršilnega oddelka sodišča in organizacijske enote za stečajne zadeve (osebni stečaj). Do izvolitve za višjega sodnika je bil tudi podpredsednik Okrajnega sodišča v Ljubljani. Na mesto višjega sodnika je bil imenovan septembra 2011. Funkcijo višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani je opravljal na Izvršilnem in Gospodarskem oddelku tega sodišča. Za vrhovnega sodnika je bil izvoljen decembra 2021. Sodi na Gospodarskem oddelku, kot član senata pa tudi na drugih oddelkih Vrhovnega sodišča. Zadnja leta vodi Oddelek za spremljanje sodne prakse, je pa tudi član Personalnega sveta Vrhovnega sodišča, vodja projektne skupine Nove funkcionalnosti baze znanja, član komisije za izdajo in odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja ter član Strokovnega sveta Centra za izobraževanje v pravosodju. Sodeloval je tudi v več delovnih in projektnih skupinah na Vrhovnem sodišču.
Je aktiven predavatelj in pisec strokovnih prispevkov predvsem s področja insolvenčnega prava, izvršilnega prava, civilnega procesnega prava, stvarnega in obligacijskega prava. V okviru svojih delovnih obveznosti znotraj sodstva je sodeloval tudi pri oblikovanju zakonodaje, zlasti glede Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Zakona o izvršbi in zavarovanju, občasno pa tudi glede ostalih zakonov in podzakonskih predpisov.”
