Piše: Gašper Blažič
Kot smo lahko domnevali, bo osrednji vsakoletni partizanski miting, ki predstavlja nekakšen “Gazimestan” slovenske tranzicijske levice, še posebej na očeh javnosti, ker bo v vlogi glavnega govornika nihče drug kot premier Robert Golob.
Da bo Robert Golob glavni govornik na najbolj politično odmevni partizanski proslavi vsako leto, kaže tudi vabilo Zveze borcev Škofja Loka:
https://zbnobskofjaloka.weebly.com/vabila.html
Povedano drugače: v predvolilnem finišu bo Golob kot glavni adut tranzicijske levice skakal tako rekoč iz “vseh paštet”, kot se temu reče. Kar seveda ni nekaj novega. Glavno vlogo je navsezadnje imel že na nedavni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Le da tokrat verjetno svojega govora ne bo govoril v sedečem položaju na stopnicah.
O tem, kaj se je v resnici leta 1942 dogajalo v Dražgošah, smo pisali že večkrat, objavljali smo tudi pričevanja domačinov, ki so bili priče dogodkom. A povejmo še enkrat: ni šlo za nobeno epsko bitko, pač pa za veliko tragedijo, ki je sledila zahrbtnemu napadu partizanov na nemško patruljo, ta pa se je kruto maščevala nad nič krivimi prebivalci vasi in jo požgala. Padle so mnoge smrtne žrtve, saj so streljali talce, zlasti moške v vasi, ki je partizani niso branili, saj so jo že prej pobrisali na bližnjo Jelovico.
Seveda pa lahko pričakujemo, da bo Golobov govor oster in usmerjen predvsem k mobilizaciji leve volilne baze. Vendar se bodo tu spopadali interesi več strank, poleg Svobode tudi SD, Levice in Kordiševe nove stranke. Povsem verjetno je, da bo Golobov govor nestrpen in kulturnobojniški, pa tudi da bo skušal izkoristiti nedavno potezo ljubljanske nadškofije, ki je izbrisala dvanajst župnij oz. jih priključila sosednjim, večjim župnijam. Med temi dvanajstimi je tudi župnija Dražgoše, ki je sicer že dolga leta upravljana oz. oskrbovana iz Železnikov. Za marsikoga je to boleče, saj so v nemškem napadu Dražgošani ostali tudi brez cerkve, po končani vojni pa so komunisti preprečili njeno obnovo. Šele 22 let po dražgoški tragediji so začeli graditi novo cerkev, posvečena je bila leta 1968. Za gradnjo je poskrbel takratni župnik v Železnikih Maksimilijan Ocepek, ki je bil že v tistem času soupravitelj Dražgoš, tako da stalnega duhovnika tam ni bilo.
Mimogrede: s priključitvijo (“anšlusom”) dražgoške župnije župniji Železniki – enako se bo zgodilo z župnijo Zali Log v bližini – se dejansko v praksi ne bo spremenilo ničesar. Gre samo za pravno potrditev stanja, ki traja že krepko čez 50 let, bo pa zaradi tega za dušne pastirje na tem območju kakšna birokratska skrb manj.
V primeru proticerkvene retorike pa bi si Golob naredil medvedjo uslugo, saj bi zapravil to, kar je gradil s svojimi udeležbami na verskih dogodkih, od obiska Vatikana, Brezij in maše za domovino v ljubljanski stolnici dalje.
A če se vrnemo h Golobovemu dražgoškemu mitingu: bo tudi on sporočal podobno kot Slobodan Milošević 28. junija 1989 na 600. obletnico kosovske bitke, v kateri so bili Srbi poraženi? Srbski “vožd” – takrat se je s položaja predsednika ZK Srbije presedlal na funkcijo predsednika (predsedstva) Srbije – je takrat napovedal: »Smo pred bitkami, ki se ne bodo bile z orožjem, čeravno tudi te še niso izključene.«
Mimogrede: v volilnem letu 2004 je bil glavni govornik v Dražgošah tedanji predsednik SD in predsednik državnega zbora Borut Pahor. A tistega leta so bile volitve šele jeseni. Zato si je moral predsednik LDS in šef vlade Anton Rop izbrati kakšen drug borčevski miting. Udeležil se je proslave (5. septembra 2004) na letališču Nadlesk blizu Loža na Notranjskem, kjer pa je imel osrednji govor tedanji predsednik borcev Janez Stanovnik, Rop pa je dobil priložnost za pozdravne besede. Ob tem sicer proslava ni požela kakšne velike medijske pozornosti, je bilo pa čutiti veliko nervozo zaradi bližine volitev.
Očitno bo tudi tokrat tako. Naši viri menijo, da bo Golob v Dražgošah imel povsem gromovniški govor, skoraj tako kot Adolf Hitler. Kar pomeni, da bo šel na vse ali nič.
Je pa zanimivo še nekaj: čeprav je vsakoletno “rajanje” v Dražgošah na kraju velike tragedije dejansko tudi “prvoligaški” politični dogodek za levičarje – navsezadnje so se ob spomeniku kot slavnostni govorniki zvrstili številni politiki, kot denimo Matjaž Nemec, Milan Kučan, Borut Sajovic in Urška Klakočar Zupančič, če povzamemo govornike zadnjih štirih let -, smo v arhivu zaman iskali fotografijo, ki bi izpričala Golobovo navzočnost na tem “romarskem” kraju. Kar je precej nenavadno.
Ob tem pa seveda apeliramo tudi na župnijo Železniki, naj se na dražgoški dogodek, ki bo 11. januarja 2026, odzove z molitvenim bdenjem za domovino. Molitveni shodi v času pred “mitingom” so se sicer v Dražgošah dogajali že v preteklih letih. Kar je pohvalno. Naj se ta navada tudi nadaljuje.
