Piše: Vida Kocjan
Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) na hitro sprejema populistične zakone in ukrepe, za katere upajo, da jim bodo služili pri pridobivanju volilne podpore. Gre za predvolilne bombončke. Prihodnje redne državnozborske volitve so predvidene spomladi 2026, zato je zdajšnje obdobje že predvolilno.
V bistvu gre za populizem, ignoriranje prejšnjih opozoril, na primer o varnosti, zakone in ukrepe sprejemajo po hitrem postopku pred volitvami. Cilj je reševanje izrazito padajoče javnomnenjske podpore.
Golobova vlada je v zadnjem obdobju sprejela ali napovedala več zakonov. Eden je t. i. Šutarjev zakon oziroma zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Napisali so ga v naglici in nato na hitro sprejeli novembra 2025, po umoru 48-letnega Aleša Šutarja v Novem mestu. Robert Golob ga je zagovarjal kot nujnega zaradi varnosti, poznavalci pa kot panični odziv na romsko problematiko in predvolilni manever. Vladajoča koalicija prej tri leta in pol ni naredila nič za ureditev razmer na področju romske problematike in s tem povezanega nasilja. Arogantno so zavračali vsa opozorila opozicijskih strank SDS in NSi, pa tudi predloge enajstih županov jugovzhodne Slovenije in Posavja. Slednji so v državni zbor z več kot 31.500 podpisov volivcev in volivk že kmalu po volitvah leta 2022 vložili predloge sprememb petih zakonov. Zelo aktivne so bile tudi posamezne civilne iniciative s tega območja, Golob in njegovi so vse zavračali. Celo z zmerjanjem. Kriminal posameznih skupin je naraščal, ko je prišlo do umora Šutarja, pa se je Golob nenadoma »zbudil«. Zakon, ki so ga sprejeli, je slab in ima polno lukenj. Ampak to zdaj Golobovih ne zanima več.
Rokohitrski ukrepi
Naslednji rokohitrski ukrep je obvezna božičnica, imenovana zimski regres, v višini polovice bruto minimalne plače. Golob jo je napovedal kot razbremenitev dela, v bistvu pa gre za populistični ukrep za pridobivanje glasov zaposlenih. Upokojencem pa so namenili drobtinice. Niti hvalijo se ne več s tem.
Nadalje so sprejeli novelo zakona o javnih financah, s čimer so si olajšali svoje neverjetne in škodljive, pogosto tudi protizakonite odločitve. Novela omogoča lažjo prerazporeditev proračunskih sredstev, na primer iz rezerv za predvolilne izdatke. Tudi to poznavalci vidijo kot milijonski predvolilni inženiring. V okviru tega si namreč dopuščajo tudi takšne poteze, kot so jih pred časom s prerazporeditvijo sredstev sprejeli za nakup podrtije na Litijski v Ljubljani.
Kupujejo si tudi medijsko poročanje, nacionalni RTV Slovenija so dodelili dodatnih 14 milijonov evrov letno. V bistvu gre za nakup medijske podpore pred volitvami.
Sledijo spremembe v zdravstvu, kot so na primer novela zakona o zdravniški službi ali socialni pomoči. Prav nič jih ne moti, da opozicija opozarja, da gre za represivne ali populistične ukrepe.
Eden zadnjih populističnih ukrepov Golobove vlade pa je predlog o udeležbi delavcev pri dobičku. Vlada ga je na hitro potrdila prejšnji teden, domnevno z namenom motiviranja delavcev in izboljšanja njihove pripadnosti podjetjem. Predstavljajo ga kot korak k »preobrazbi kapitalističnega okolja« z večjo delitvijo dobička. V bistvu pa gre tudi tu za enega iz svežnja populističnih ukrepov, skupaj z božičnico in zakonom o lastniški zadrugi delavcev, kar je vlada sprejela julija letos.
Golobov spin, promocija za lastne potrebe
Zakon o udeležbi pri dobičku se je izkazal kot zelo populističen, označimo ga lahko tudi kot Golobovo predvolilno in volilno samopromocijo.
Vlada je predlog tega zakona sprejela kljub številnim zadržkom. Po naših podatkih je imelo zadržke do tega zakona celo ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), tudi podpredsednik vlade. Zadržke je izrazila tudi služba vlade za zakonodajo. Robert Golob je zakon izsilil tudi mimo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Vlada je s potrditvijo predloga novega zakona tako kršila pravila o delovanju ESS, ki je tripartitni organ, sestavljen iz reprezentativnih sindikatov, delodajalcev in vlade.
Sindikati in delodajalci so predlog zakona prejeli, ko ga je vlada že potrdila. Na potrditev mimo ESS je za STA opozoril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Miro Smrekar. Po njegovih besedah so socialni partnerji o rešitvah na področju udeležbe delavcev pri dobičku nazadnje razpravljali junija lani. »V vmesnem času je bil ves čas govor o tem zakonu, hkrati pa nič povedanega,« je dejal Smrekar.
Spomnil je, da bi morali gradivo na ESS obravnavati nekaj dni prej. Ker so ga na mizo dobili v zadnjem hipu in ker še ni bil usklajen z ministrstvom za finance, so se dogovorili, da počakajo na končni predlog. Ko so ga končno dobili in začeli z obravnavo na dopisni seji ESS, pa ga je vlada že potrdila, »kar je absolutno kršenje pravil«.
Ob tem je nepojmljivo, da sta po sprejetju zakona na vladi tako Robert Golob kot gospodarski minister Matjaž Han zatrjevala, da je predlog v veliki meri usklajen s socialnimi partnerji. Nasprotovanja z njihove strani zato ne pričakujeta. Sindikati pa sta ju postavili na laž.
Veliko zadovoljstvo z zakonom so začeli razglašati v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), ki ga vodi Joc Pečečnik, očitno Golobov prijatelj in tudi eden od povabljencev (udeležencev na t. i. Golobovem poročnem slavju letos poleti v Strunjanu.
Že po sprejetju zakona o udeležbi delavcev pri dobičku se je oglasila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Zapisali so, da zakon pomeni korak v pravo smer, hkrati pa od vlade pričakujejo nekatere izboljšave, kot so jih pripravili sami.
Udeležbe pri dobičku bo deležna le peščica
Pričakovanja v javnosti oziroma zaposlenih v podjetjih so velika, kar je razumljivo. Vendar je GZS pojasnila, da bi aktualna različica zakona udeležbo pri dobičku prinesla samo v približno 100 podjetjih (5000 zaposlenih ali 0,5 odstotka vseh delovno aktivnih), in to v roku treh let.
GZS je vladi posredovala nekatere spremembe. Če bi vlada upoštevala te predloge, bi se po oceni GZS izplačilo dobička povečalo na okoli 250 podjetij (15.000 zaposlenih oziroma 1,6 vseh delovno aktivnih) v treh letih.
To pomeni, da bodo, če bo zakon sprejet (in nedvomno bo, saj je Golob kot buldožer), tega deležni le redki.
Zakon mora sprejeti še državni zbor, pot do uveljavitve novega Golobovega bombončka bo tako še trajala.
