Piše: mag. Tadej Ian
Pojav umetne inteligence večina ljudi pozdravlja in se ga veseli, ker se nadeja, da bo človeštvu s pomočjo umetne inteligence lažje in da bo živelo bolje. To je sicer na neki način res, a koristi so bolj ali manj kratkoročne. Dolgoročno pa se bo človeštvu uvedba umetne inteligence maščevala na podoben način, kot se mu je maščeval razvoj tehnologije.
Tehnologija nam je na Zahodu ekstremno olajšala življenje. V vseh obdobjih pred uvedbo moderne tehnologije, ki jo poznamo komaj dobri dve stoletji, so ljudje morali vsak dan težko fizično garati, da so lahko normalno preživeli. In to normalno preživetje je bilo za 99 odstotkov ljudi slabše, kot je sedanje preživetje revnega človeka na svetovnem jugu. Le redkim posameznikom, ki so sodili v vladajoče sloje, je bilo to garanje prihranjeno, a tudi njih so pestile težave, ki so pestile vse druge, na primer bolezni, nevarnost poškodb, posledice slabe higiene, saj človeštvo ni razumelo njenega pomena, ipd.
Vsaka medalja ima dve plati – svetlo in temno
Ampak vsaka medalja ima dve plati, kar pomeni, da ima temna medalja svojo svetlo plat, svetla medalja pa svojo temno plat. Če izhajamo iz tega, da je bilo življenje pred moderno tehnologijo »temna medalja«, lahko rečemo, da je bil njen svetli del dejstvo, da so morali biti ljudje v tistih časih venomer na preži in paziti nase. Niso si smeli privoščiti razmišljati neumno, kaj šele početi neumnosti, ker so tako hitro ogrozili ne le svoje življenje, pač pa tudi življenje svojih bližnjih. Še pred dvesto ali tristo leti so na Zahodu preživeli samo tisti, ki so bili v skladu z darwinovskim tolmačenjem »najmočnejši« in so zmagali v »boju za obstanek«. Ampak ta »najmočnejši« je pri ljudeh v resnici najpametnejši oz. najsposobnejši. V težkih razmerah močan, a neumen človek slej ko prej naredi napako, ki stane življenje njega in njegove potomce. Zato so v človeštvu od nekdaj preživeli le najpametnejši ljudje. Neumni so pomrli in svojih genov niso prenašali naprej.
Na drugi strani pa imamo »svetlo medaljo« modernega življenja v objemu znanosti in servilne moderne tehnologije, zaradi katere živimo neprimerno bolj udobno in brezskrbno, kot so si naši številni predniki kadarkoli upati sanjati v najbolj norih sanjah. V veliki meri smo s pomočjo tehnologije in znanosti obvladali bolezni, skoraj izkoreninili lakoto ter vsestransko olajšali in – vsaj na Zahodu – skoraj izničili vsakdanje tegobe, ki so grenile in ogrožale življenja naših prednikov. A seveda obstaja tudi temna plat te zelo svetle in sijoče medalje. Darwinovsko preživetje najmočnejšega oz. najpametnejšega v človeštvu ne velja več. Dejstvo je, da najpametnejši oz. najsposobnejši ljudje še vedno živijo bolje od tistih manj sposobnih, a v nasprotju s preteklostjo manj sposobni, torej tisti, ki si v življenju dovolijo razmišljati in delovati neumno, zdaj ne umirajo več, ampak preživijo in imajo potomce, kar dejansko pomeni, da je njihova neumnost – nehote, a vendarle – nagrajena. Ker sta tehnologija in znanost omogočili preživetje tudi tistim ljudem, ki so neumni, se njihov genetski bazen širi ne le na Zahodu, pač pa tudi na svetovnem jugu, ker tudi tam uporabljajo zahodno tehnologijo ali pa prejemajo zahodno pomoč.
Človeštvo je v povprečju čedalje bolj neumno in nesposobno
Posledica opisanega v prejšnjem razdelku je, da se človeška vrsta ne izboljšuje več, ampak se poslabšuje. Ker se kdo od bralcev s tem gotovo ne strinja, naredimo kratko logično analizo. Pred dvesto in več leti so bili sodobni ljudje prave zakladnice znanja. A to ni bilo tisto šolsko, večinoma neuporabno ali pa zelo specialistično znanje, ki je uporabno le v specifičnih situacijah in terja vseživljenjsko izobraževanje celega človeka (npr. zdravnik ali raketni znanstvenik), ki posledično ničesar drugega uporabnega ne zna, ker nima časa, da bi se karkoli drugega kompleksnega zunaj svoje ozke specializacije naučil. Ta zakladnica znanja preprostih ljudi je obsegala znanje, ki je bilo potrebno za preživetje. En povprečen človek je nekoč vedel in znal skoraj vse, kar je bilo potrebno, da sta on in njegova družina lahko v relativno normalnih oz. povprečno ugodnih okoliščinah ob vložku fizičnega dela preživela. Takega znanja 99,99 odstotka modernih ljudi nima več. Moderni ljudje so odvisni od tehnologije in znanosti, brez katerih ne zmorejo več preživeti. To pa ni bil nikoli namen tistih, ki so tehnologijo in znanost razvijali, saj je človeštvo postalo na tak način izredno ranljivo. Izginjajo tudi obrtniki. Včasih je imela vsaka druga ali tretja vas kovača, čevljarjev in krojačev je bilo ogromno, prav tako tesarjev itd. Danes teh obrtnikov ni več, od tistih pa, ki obstajajo, jih 99,99 odstotka ne zna brez strojev ničesar ali skoraj ničesar več narediti.
Umetna inteligenca je zadnji žebelj v krsto človeštva
In kot da ranljivosti in ogroženosti človeštva še ne bi bilo dovolj, se nam je zgodila še uvedba umetne inteligence. Kot so se ljudje pred dvesto ali sto leti počasi izklapljali, ker jim je preživetje omogočala tehnologija, se bodo sodobniki in naši potomci ob širitvi in krepitvi umetne inteligence še bolj izklapljali. Toda razlika med prihodom tehnologije in umetne inteligence je velika, lahko bi rekli grozljiva. Ko je prišla tehnologija, so se ljudje izklapljali fizično. Pred tristo leti so imeli ljudje fizično kondicijo, ki bi jim jo danes zavidali vrhunski športniki, osupljive ročne spretnosti, poznali so neštete tehnike preživetja itd. Ampak to je bilo vse na fizičnem nivoju. S prihodom tehnologije pred dvesto leti se je človek začel izklapljati samo fizično, medtem ko se je mentalno oz. umsko celo okrepil, ker je ta potencial potreboval za boljše obvladovanje tehnologije. S prihodom umetne inteligence pa se bodo ljudje lahko izklapljali tudi umsko oz. mentalno ter postajali ekstremno neumni, ker bo razmišljanje in mentalno ostrino namesto njih prevzela umetna inteligenca. Toda poudariti je treba, da je umetna inteligenca neživa tvorba, ki jo je treba nadzirati, usmerjati in znati pametno uporabljati. In v neki točki bo ob stopnjevanju kakovosti in vsenavzočnosti umetne inteligence prišlo do točke preloma, ko bo človeštvo postalo preveč neumno, da bi bilo sposobno preživeti, četudi bo imelo izredno napredno umetno inteligenco, in v tisti točki bo človeštvo izumrlo, saj bo prišlo do zloma in spremenjenih življenjskih razmer, v katerih umsko in fizično zakrneli posamezniki preprosto ne bodo mogli ohraniti svojega življenja.
Dominacija politične levice je dokaz naraščanja neumnosti človeštva
V času pred pojavom moderne tehnologije politične levice sploh ni bilo. V 20. stoletju pa sta bili politična levica in desnica na svobodnem Zahodu relativno uravnoteženi, lahko bi rekli, da je desnica imela dolgotrajno dominacijo. Danes, v 21. stoletju pa ima politična levica dominacijo v naši civilizaciji (Zahod). To ni nenavadno, saj je pojav politične levice povezan z razvojem tehnologije. Dominacija levice se je začela z digitalno in s komunikacijsko revolucijo, ki je človeštvo pahnila v še večjo odvisnost od tehnologije. In z uveljavljanjem umetne inteligence se bosta moč in vpliv politične levice še bolj krepila, kar je zelo dobro dokazljivo s pomočjo mladih generacij vsepovsod na Zahodu, ki so odrasle ob računalnikih in so pretežno levo usmerjene. Za kaj v bistvu gre?
Politična levica in njen vzpon sta povezana s krepitvijo neumnosti v človeštvu, ki jo je tehnološki razvoj (po darwinovsko) nehote nagradil oz. okrepil. Človek, ki ni primoran delovati pametno in delati trdo, da bi sploh lahko preživel, ima preveč časa za razmišljanje in mu je dolgčas. In tak človek prej ali slej začne razmišljati o neumnostih in tudi početi neumnosti. Če pogledamo levi postmodernistični politični pol, je očitno, da so njihove ideologije neumne, ker nasprotujejo preizkušenim družbenim vzorcem (tradicija) in venomer zahtevajo socialni eksperiment ter zapovedujejo nepreizkušene in nepreverjene družbene prakse – počno torej točno nasprotno, kar so počeli naši predniki, ki si luksuza neumnosti niso mogli oz. smeli privoščiti, ker je bilo to zanje in njihove bližnje tedaj smrtno nevarno.
