Piše: Metod Berlec
Z raziskovalcem udbovskih arhivov, pisateljem in publicistom mag. Igor Omerza smo govorili o njegovi impozantni arhivsko-zgodovinski trilogiji Temna stran Dela, ki obsega več kot 1.200 strani. Še posebej je obsežen drugi del te trilogije, ki nosi podnaslov Kronika propadle »udbovsko-čebinske« Slovenije.
Gospod Omerza, nedavno ste v prostorih Muzeja VSO in v oddaji Beremo na televizji Nova24TV predstavili še drugi in tretji del svoje obsežne trilogije Temna stran Dela. Pri tem je zanimivo, da ste prvi del izdali že leta 2019, ob promociji knjige pa napovedali, da boste drugi in tretji del izdali naslednjo leto, nekako do konca leta 2020. No, obljubo ste uresničili, a pet let kasneje. Verjetno zato, ker ste vmes izdali še celo vrsto zelo zanimivih in odmevnih knjig?
Res je. Nekako nisem prišel do finiširanja Delove trilogije. Vmes so mi »skakale« neke obletnice, pomembni datumi, npr. 50 let od slavnega intervjuja Edvarda Kocbeka za Pahor-Rebulovo knjižico Edvard Kocbek – pričevalec našega časa ali naročilo tržaške Mladike, naj napišem knjigo o štajersko-zamejskem osamosvojitelju Francu Jezi, ki so ga zalezovali kot Separatista. Po svoje pa je to tudi dobro, saj sem ob tem našel še kar precej novih dokumentov o temnih in svetlih novinarjih (in sotrudnikih Dela).
V prvi knjigi trilogije Temna stran Dela – s podnaslovom Osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov v prvih treh poglavjih razkrivate, kot pravite, »potovanje Edvarda Kocbeka in prijateljev v Delovo črno luknjo«. Pri tem poudarjate, da sta s Kocbekom obračunavala že predhodnika Dela, se pravi Slovenski poročevalec in Ljudska pravica …
No, Edvard Kocbek je bil največja rdeča cunja za propadli režim in njegovo tajno politično policijo, po domače Udbo. Začnejo ga zalezovati, čeprav je bil v vojaško-političnem vrhu Osvobodilne fronte, že leta 1944! Do njegove smrti je okoli njega delovalo 100 špicljev in predhodniki Dela so se nanj medijsko spravili z vso silo že leta 1952, zaradi njegovih, za Kardelja spornih novel Strah in pogum.
Sledi četrto poglavje, ki odkriva sramoten odnos t. i. Gorjupovega Dela do, zaradi Edvarda Kocbeka, priprtih in zaprtih Viktorja Blažiča (novinarja Dela) in Franca Miklavčiča (sodnika).
Ja, za Delo žalostna zgodba, kako niso stopili v bran dvema političnima obsojencema. Miklavčič je celo dobil daljši zapor ne samo zaradi pisanja v podporo Kocbeku »pričevalcu«, ampak tudi zato, ker je Zemljaričeva Udba našla njegove skrite Dnevnike, v katerih opisuje demokratično ureditev ustroj samostojne Slovenije. Kot v posmeh temu je veleudbovec in protiosamosvojitelj Janez Zemljarič dobil od aktualne vlade vojaško-državne pogrebne časti! Tfej!
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
