Piše: Vida Kocjan
Mednarodni denarni sklad je letos že drugič zapored znižal napoved letošnje rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Če je oktobra lani pričakoval 2,6-odstotno rast, aprila letos pa 1,8-odstotno, zdaj pričakuje le še 1,1-odstotno rast, kar je 0,7 odstotne točke manj kot v aprilski napovedi in kar 1,5 odstotne točke manj kot v napovedi iz oktobra 2024. Napoved za Slovenijo je torej drastično znižal oziroma v nekaj mesecih več kot prepolovil.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako sledil slovenskemu vladnemu uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta v preteklih tednih napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo že popravila precej navzdol.
Ključni razlogi za drastično znižanje
IMF navaja več dejavnikov, ki vplivajo na bolj pesimističen pogled na gibanje BDP v Sloveniji. Med notranjimi težavami opozarjajo na višjo inflacijo in zmernejšo potrošnjo gospodinjstev zaradi višjih cen energentov in hrane.
Prav višja potrošnja je tista, ki zdaj ohranja gospodarsko rast (BDP) pozitivno. Odstotek je sicer nizek, vendar pa prav zaradi višje potrošnje država še ni v recesiji. Na to je sredi oktobra v oddaji Ura moči na portalu Info360 opozoril Janez Šušteršič, finančni minister v drugi Janševi vladi. Na vprašanje, v kakšnem stanju je ta čas država, je dejal, da je očitno vladajočim »popolnoma jasno, da morajo pumpati denar ljudem za to, da ga porabijo, ker je poraba edina, zaradi katere še nimamo negativnih številk BDP in nismo v recesiji«. Realno stanje pa se bo pokazalo takrat, ko bo počil balon. Dejal je, da bi po izračunih zdajšnje (Golobove) vlade lahko šli s tako porabo naprej še dve leti, potem pa bo prišla druga vlada, ki bo rekla, da tako ne gre več naprej. Za zategovanje pasu bo tako kriva nova vlada in ne tista, ki je zapravljala.
Višja tudi inflacija
IMF je v najnovejšem poročilu o svetovih gospodarskih obetih, objavljenem v sklopu letnega zasedanja sklada in Svetovne banke, predstavil tudi najnovejše napovedi glede inflacije.
Letos naj bi povprečna inflacija v Sloveniji dosegla 2,5 odstotka, kar pomeni povišano rast cen glede na dvoodstotni cilj Evropske centralne banke (ECB).
Svetovna gospodarska rast stabilna
Slovenska vladajoča koalicija tolikšnega znižanja napovedi gospodarske rasti in gibanja BDP nasploh ne komentira prav veliko. Če pa že, se izgovarjajo na razmere na svetovnih trgih. Vendar pa je dejstvo, da svetovna gospodarska rast glede na podatke IMF ostaja stabilna in je pri 3,2 odstotka. Zadnja napoved za leto 2025 pa je celo nekoliko višja, kot je bila ocena še aprila letos. Povprečje držav EU je 1,3 odstotka.
Pozitivno tudi za Hrvaško
IMF za sosednjo Hrvaško v svoji najnovejši jesenski napovedi iz oktobra 2025 pričakuje 2,9-odstotno gospodarsko rast (rast BDP). To je bistveno več od slovenske, ki je pri 1,1 odstotka. Če so za Slovenijo pričakovanja letos že dvakrat znižali, pa je glede Hrvaške to drugače. Pričakovana 2,9-odstotna rast pri sosedih je taka, kot so jo napovedovali julija in le malenkost nižja od aprilske ocene, ki je bila 3,1 odstotka. Stabilne napovedi so tudi za leto 2026, z 2,7 odstotka naj bi bila celo nekoliko višja kot v aprilu. Hrvaško gospodarstvo tako ostaja eno hitreje rastočih v regiji, podprto pa je s turizmom in evropskimi sredstvi. Posebno za slednja tega ne moremo trditi za Slovenijo, evropska sredstva namreč pod Golobovo vlado ostajajo na računih v Bruslju.
IMF navaja več dejavnikov, ki podpirajo relativno močno rast Hrvaške. To so turizem in storitve, evropska sredstva in trg dela. Ali drugače. Pri turizmu navajajo obnovitev turističnega sektorja, ki predstavlja okoli 20 odstotkov BDP in je z rastjo števila prenočitev ter prihodkov iz tujine pomembna gonilna sila razvoja. Nadalje pospešeno črpanje sredstev iz Sklada EU za okrevanje (NextGenerationEU) in iz strukturnih skladov spodbuja investicije v infrastrukturo ter zeleno tranzicijo. Glede trga dela pa navajajo nizko brezposelnost in rast zaposlenosti, kar podpira potrošnjo. Napovedi za Hrvaško so tako večinoma stabilne, sosednja država pa kaže močnejšo dinamiko, in to predvsem zaradi turizma in nižje odvisnosti od izvoza v Nemčijo, še navaja IMF.
Počasnejša rast produktivnosti in visoki javni izdatki
Slovenske gospodarske analize (npr. Ekonomski inštitut EIPF) pri notranjih dejavnikih za katastrofalne napovedi rasti BDP izpostavljajo strukturne težave, kot so pomanjkanje kvalificirane delovne sile in počasen prehod na visokotehnološke panoge. Nadalje ekonomisti pri Gospodarski zbornici Slovenije med drugim opozarjajo na tveganja zaradi povečanih izdatkov za obrambo in socialne transferje.
Napoved Umarja
Letos se bo rast BDP upočasnila pod 1 odstotek (z lanskih 1,7 na 0,8 odstotka) in bo občutno nižja od spomladanskih pričakovanj, ki so bila pri 2,1 odstotka. Kot ključni razlog v vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj, kjer delujejo pod močnim pritiskom vlade, navajajo upad aktivnosti v izvoznem sektorju. Dodajajo pa, da bo gospodarsko rast bo letos tako poganjala domača potrošnja, najbolj trošenje gospodinjstev, podprto z visoko ravnjo zaposlenosti in s pospešeno rastjo plač. Dodajmo, da smo pod Golobovo vlado priča visoki ravni zaposlenosti izključno v javnem sektorju, kjer zaposlujejo kot za stavo. Glede investicij pa dodajajo, da po lanskem nazadovanju (stagnaciji) letos pričakujejo šibko rast investicij v osnovna sredstva.
Dr. Mojmir Mrak: Brez strukturnih reform bo Slovenija še naprej zaostajala za državami, kot sta Poljska in Hrvaška
Profesor na Univerzi v Ljubljani dr. Mojmir Mrak je v intervjuju za Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) v začetku oktobra analiziral aktualne razmere in napovedi, vključno z jesensko revizijo Umarja (na 0,8 odstotka rasti BDP za 2025).
Poudaril je, da se slovensko gospodarstvo sooča z intenzivnejšim ohlajanjem kot v povprečju EU, kar kažejo nižja gospodarska rast (0,8 odstotka BDP po Umarju, kar je pod povprečjem EU 1,3 odstotka) in višja inflacija. Prvič v zadnjih letih je naša rast nižja od evropskega povprečja, kar pripisuje izgubljanju mednarodne konkurenčnosti.
Opozoril je na šibek izvoz (zaradi težav v evropski industriji, zlasti v Nemčiji) in počasnejše investicije, kar so glavna gonila upada. Domača potrošnja sicer podpira rast, a ne zadostuje za izravnavo. Slovenija se sooča tudi s strukturnimi težavami, kot so pomanjkanje delovne sile, visoke cene energentov in nestimulativno poslovno okolje (previsoka regulacija, davki), kar vse omejuje konkurenčnost. Slovenija tako izgublja delež na tujih trgih.
Za dvig konkurenčnosti predlaga reforme, kot so zmanjšanje birokracije, spodbujanje investicij v tehnologijo in reševanje pomanjkanja kadrov prek izobraževanja in privabljanja tujih talentov. Brez tega bo Slovenija še naprej zaostajala za državami, kot sta Poljska in Hrvaška.
Dr. Janez Šušteršič: Poraba je še edina, zaradi katere še nismo v recesiji
Dr. Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister in poslovni svetovalec: »Vladajočim je popolnoma jasno, da morajo pumpati denar ljudem za to, da ga porabijo, ker je poraba edina, zaradi katere še nimamo negativnih številk bruto domačega proizvoda (BDP) in nismo v recesiji.«
Tako je nekdanji finančni minister v oddaji Ura moči na portalu Info360.si odgovoril na vprašanje, v kakšnem stanju je ta čas Slovenija.
