Piše: A. H. (Nova24tv)
S predlaganimi spremembami se prihodki za proračun za leto 2026, ki je bil sprejet novembra lani, zmanjšujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, odhodki pa zvišujejo za 3,2 odstotkov na 17,7 milijarde evrov. Leta 2027 se bo poraba zvišala na 18,1 milijarde evrov, prihodki pa na 16 milijard evrov.
S strani premierja Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča sta bila danes predstavljena predloga finančnih proračunov za prihodnji dve leti. Premier Golob vztraja, da predloga proračunov za leti 2026 in 2027 sledita cilju dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Kar je seveda laž, saj fiskalna politika te vlade že več let ni vzdržna, na kar redno opozarja Fiskalni svet RS.
Potem ko se je premier uvodoma pohvalil, da je bonitetna agencija Fitch dvignila bonitetno oceno Slovenije, je dodal, da je naša država v mandatu te vlade “resno zakorakala na pot strukturnih sprememb, ki ne izboljšujejo samo stanja javnih financ samo v tem mandatu, ampak predvsem bistveno izboljšujejo stanje javnih financ v bodoče”. Vsa leta v mandatu te vlade in tudi v proračunih 2026, 2027 slovenska vlada po besedah Goloba sledi temeljnemu fiskalnemu pravilu, to je, da naš primamljaj v nobenem letu ne presega 3 odstotke. Evropska komisija je za projekcije bodočih proračunskih tokov podala soglasje brez pridržkov.
Vladi je po njegovih besedah uspelo zmanjševati javni dolg v deležu bruto domačega proizvoda (BDP). “Javni dolg je sicer nominalno nekoliko zrasel, a rasel je počasneje od gospodarske rasti. Primanjkljaj je bil manjši od realne gospodarske rasti. Zato smo uspeli javni dolg vsako leto zniževati in danes je približno 15 odstotnih točk nižji od povprečja EU. Povprečje EU je nekje nad 80 odstotki, naše v lanskem letu je bil nekje pod 67 odstotki”, je pojasnil.
Nato je v zvezi s proračunskimi prioritetami izpostavil štiri stebre, na katerih gradijo od začetka mandata in bodo gradili tudi v naslednjem. “Prvi steber je socialna država po meri Slovenk in Slovencev. Trdno verjamem, da je socialna država samo tista država, ki krepi javno dobro.” Pravi, da je krepitev javnega dobra v socialni državi prva prioriteta proračunov za leto 2026 in 2027. “Konkretno govorim o krepitvi javnega zdravstva, implementaciji sistema dolgotrajne oskrbe. Govorim o prevzemanju obveznosti do upokojenk in upokojencev, vključno z zimskim dodatkom ali božičnico za upokojence, ki je tudi vkalkulirana.” Kot pravi, bodo ves čas zagovarjali, da je na državi, da zagotovi sredstva in sisteme, v katerih se bodo socialne storitve izvajale.
Druga prioriteta je znanje. “V tem mandatu smo podvojili sredstva in tudi sedanji proračun z enakim trendom povečuje sredstva v kreiranje znanja. Znanje je edino naravno bogastvo, ki ga imamo, da smo lahko konkurenčni v širokem in velikem svetu”, je povedal in dodal, da se zato tudi nadaljuje s povečanjem vlaganj v letih 2026, 2027. Tudi investicija, ki že teče, v superračunalnik in tovarno umetne inteligence in podatkovni center, je po njegovih besedah v proračunu v celoti zajeta.
Kot pomembno, je izpostavil spodbujanje novih investicij v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo. “Če kaj, je za to Vlado značilno to, da to počnemo od prvega dne mandata in bomo še pred zaključkom mandata tudi videli konkretne prve rezultate. Znotraj enega mandata bomo imeli tako pritegnitev tujih investicij kot tudi zagon proizvodnje in konkretne izdelke na svetovnem trgu. Vse v enem mandatu, ker verjamemo, da je konkurenčno gospodarstvo tisto, ki temelji na znanju in na visoki dodani vrednosti”, je vztrajal.
Na četrtem mestu je navedel odpornost, varnost, obrambo, saj ne živimo v svetu, ki bi nas navdajal z občutkom varnosti ali miru. “Ostajamo trdni in zanesljivi zavezniki v zvezi NATO in zato se obrambni izdatki konstantno oziroma s približno 0,2 odstotka letno povečujejo tudi pri nas. Zelo jasno je razvidno, da ne stavimo naše varnosti samo na obrambnih izdatkih, ravno obratno, verjamemo, da bomo varni kot družba takrat, ko bomo poleg obrambe vlagali tudi v varnost in predvsem v odpornost”, je izpostavil in pojasnil, da odpornost pomeni odziv, našo sposobnost odzivati se tudi na naravne katastrofe, če do njih pride, doma ali v naši soseščini. Sredstva za odpornost bodo naraščala hitreje kot kje drugje.
Želel bi si nižji primanjkljaj
Minister za finance Klemen Boštjančič je uvodoma pojasnil, da so pri pripravi predlogov sprememb proračuna za leto 2026 in 2027 poleg srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije 2025 do 2028 upoštevali tudi izhodišča iz Umarjeve jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2025, napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike in večletni finančni okvir za obdobje 2021 do 2027. “Kot finančni minister bi si seveda želel, da bi bil primanjkljaj nižji. Za to bo zniževanje primanjkljaja ključna naloga, vendar ne za ceno razvoja, socialne kohezije in varnosti.”
Pravi, da želi finančno stabilne države, ki je hkrati socialna, varna in usmerjena v prihodnost. Proračunska sredstva bodo po njegovih besedah v naslednjih dveh letih usmerjena v izobraževanje, znanost in raziskave. “V ospredju ostajajo tudi ukrepi, namenjeni zagotavljanju zanesljive in dostopne energetske oskrbe ter primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost”, je ob tem dodal.
V letu 2026 po njegovih besedah pričakujemo upad prihodkov za 2,1 odstotka oziroma za 341 milijonov evrov glede na sprejeti proračun leta 2026, zlasti na račun nižjih davčnih prihodkov, “in sicer iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost”. Pravi, da je upad iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb “posledica nižjega neto poračuna v letu 2025 ter s tem posledično nižje osnove za leto 2026”. Na skupne nižje prihodke od dohodnine, ki pripada davčnemu državnemu proračunu, po njegovo najbolj vpliva znesek dohodnine, ki pripada občinam. Glede davka na dodano vrednost pa ocenjujejo, da bo le ta nižji zaradi nižjih prihodkov davka na dodano vrednost od uvoza ter nižjih, na nižje napovedane zasebne potrošnje.
Medtem se odhodki za leto 2026 zvišujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. “Zaradi učinkov plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu se bodo med drugim zvišali izdatki za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna,” je pojasnil. Leta 2027 naj bi se davčni prihodki spet zvišali, v proračun naj bi se nateklo skupaj 16 milijard evrov. Odhodki se bodo povečali na 18,1 milijarde evrov. Rast odhodkov je minister pojasnil “z rastjo stroškov dela, odplačil obresti, novega zadolževanja ter transferjev posameznikom in gospodinjstev”.
Boštjančič je povedal, da je bila za obe leti povprečnina za občine določena v višini 810 evrov. To je pet odstotkov več, kot bodo občine prejele za leto 2025. A kot pravi, “pogovori z reprezentativnimi združenji občin za določitev višine povprečnine še potekajo”. Ponovno je predvidena tudi “uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2026, za zdaj v višini najmanj 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v letošnjem juniju, a se lahko socialni partnerji po njegovih besedah dogovorijo tudi drugače”.
V različnih zneskih, v petih višinah od od 160 evrov do 470 evrov, bo prihodnje leto izplačan letni dodatek za upokojence. Boštjančič je prav tako povedal, da bo v letu 2026 potrebna bruto zadolžitev v višini 5,3 milijarde evrov, v letu 2027 pa v višini 6,5 milijarde evrov. Minister je tudi spomnil, da je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj septembra znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo na 0,8 odstotka v letu 2025. Glavni razlog za letošnjo umiritev gospodarske aktivnosti je po njegovih besedah “začasna šibkost izvoza, predvsem zaradi izzivov v evropski industriji, v katero je Slovenija močno vpeta”. Na 2,1 odstotka naj bi se rast okrepila leta 2026, na 2,2 odstotka pa leto za tem. “Samo skupaj lahko zagotovimo, da bo Slovenija tudi v prihodnje država, ki skrbi za svoje ljudi in gradi varno in uspešno prihodnost”, pa je Boštjančič še povedal za konec.
Danes razprave v zvezi s predlogoma proračunskih dokumentov še ni bilo, saj bo najprej stekla razprava na sejah odborov, ki bodo sklicani v prihodnjih dneh. Pričakovati je, da se bo lahko spremembe proračuna za leti 2026 in 2027 sprejemalo na novembrski seji DZ.
O noveli zakona o vrtcih
Pred poslanci je tretje branje Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki med drugim posega v sofinanciranje zasebnih vrtcev. Občina po novem ne bo podelila koncesije, če se bo število otrok na tem območju zmanjševalo. Ta bo lahko podeljena za najmanj sedem in največ 15 let. Po koalicijskem dopolnilu se v veljavnem zakonu črta možnost fleksibilnega normativa v vrtcih, po kateri lahko zdaj občine povečajo število otrok v oddelku za največ dva. Gre za spremembo, ki bo v veljavo stopila leta 2030.
Z novelo se poslabšuje situacijo
“Gre še za en zakon, za katerega bi bilo najbolje, če bi ga ministrstvo pustilo pri miru, saj z novelo le poslabšuje situacijo”, je bila v imenu SDS kritična poslanka Alenka Jeraj. Take zakone smo po njenih besedah že imeli, Zakon o evidentiranju delovnega časa, pa Zakon o dolgotrajni oskrbi, Zakon o zdravstveni dejavnosti in druge. “Koalicija z lomastenjem po ureditvah, ki delujejo, povzroči cel kup problemov, ki jih prej ni bilo in jih potem mesece in mesece rešuje. Torej, najbolje bi bilo, če ne bi bilo nobenih sprememb, se vsaj ne bi delala škoda”, je bila jasna.
Vsaka leva vlada in koalicija ima po navedbah Jerajeve težave z vsem, kar je zasebno, ta vlada in ta koalicija pa še posebej. “Novela bo v nekaj letih praktično onemogočila in povzročila propad zasebnih vrtcev in odpuščanje zaposlenih. Posebej ironično je, da je prav Golob v času svoje poslovne kariere ustanovil zasebni vrtec Hiša otrok Sonček. V letih 2010 do 2012 je Istrabenz v ta vrtec nakazal kar 136 tisoč evrov. Direktorica vrtca pa je bila kdo drug kot Golobova žena. Takrat je Golob podpiral zasebne vrtce, danes jih pa onemogoča Robert Golob lahko, drugi ne smejo. Je to ta nova politika?”, je bila kritična.
V nekaj letih zasebnih vrtcev ne bo
Ker ministrstvo pravi, da se praktično nič ne spreminja, je Jerajeva izpostavila vprašanje, čemu torej novela zakona. “Spreminja se veliko in to na slabše, predvsem za zasebne vrtce, pa tudi za občine. Dejstvo je, da če se zakon uveljavi v nekaj letih, zasebnih vrtcev ne bo in s tem tudi ne izbire za starše, kar jim omogoča Ustava RS”, je navedla in dodal, da je po izračunih zasebni vrtec za občine 55 odstotkov cenejši od javnega vrtca. “V primerjavi z razvito Evropo, kjer je povprečje zasebnih vrtcev med 20 in 30 odstotkov, jih je v Sloveniji le 5 procentov, in ti tako zelo ogrožajo javne vrtce? Le kdo temu verjame?”, je bila kritična poslanka.
Jerajeva je opomnila, da je minister zatrjeval, da normativa plus 2 otroka v oddelku ne bodo spreminjali, a se je to vseeno zgodilo. “Ta ureditev je bila res sprejeta kot začasna, a je za nekatere občine, predvsem primestne, postala trajna, saj so le tako lahko zagotavljale dovolj mest v svojih vrtcih glede na potrebe”, je navedla in dodala, da je temu tako navkljub prizidkom z novimi oddelki. Opomnila je, da bo odprava normativa zahtevala 430 novih oddelkov. “Bomo prizidavali vrtce in gradili nove vrtce? Zakaj, če pa ministrstvo pravi, da je otrok čedalje manj in je to razlog, da ukinja zasebne vrtce”, je bila kritična in dodala, da spet ustvarjajo nov problem. “Kje bomo dobili vzgojiteljice, saj ukinitev povišanega normativa pomeni, da jih bomo potrebovali med 1200 in tisoč 300 v prihodnjih petih letih?”
Zakonska novela je slaba
“Danes očitno vlado vodi Levica in zato tak zakon, ki je eden najbolj škodljivih in revanšističnih predlogov skrajno leve vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Pod krinko varovanja javnega ste se po omejevanju zasebnega v gospodarstvu in zdravstvu lotili še tistih nekaj zasebnikov, ki so zgradili in odprli svoje vrtce, v katere so se vključili otroci, za katere ni bilo mest v javnem vrtcu”, je izpostavila in dodala, da je zakonska novela slaba. Njihov amandma predvideva, da zakon začne veljati 31. avgusta 2026, da bil dan čas za ponovni razmislek. “Ne rušimo tega, kar deluje”, je bila jasna Jerajeva.
Noveli nenaklonjeni tudi v NSi
“V zadnjih treh letih lahko vidimo in občutimo, da je vsaka zasebna gospodarska pobuda, pedagoški posebni pristopi za to vlado strah in trepet. Vlada želi po ideologiji levih ideologov, ne v skladu z demokratičnostjo, popolnoma uvesti enoumje v naš vzgojno-izobraževalni sistem”, je bila kritična poslanka NSi Iva Dimic in dodala, da o tem pričajo že sprejeti zakoni o osnovni šoli, o visokošolskih zavodih in zdaj za naše najmlajše še Zakon o vrtcih.
Ker sedanji Predlog novele Zakona o vrtcih že obstoječim zasebnim vrtcem z javno veljavnimi potrjenimi programi ponovno nalaga potrjevanje programa, se v NSi sprašujejo, zakaj je to potrebno, če pa je njihov program Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje že potrdil. “Čeprav se že delujočim zasebnim vrtcem pod pogojem, ponovne potrditve programa omogoča financiranje tudi po letu 2030, pa so popolnoma izpuščeni vrtci s koncesijo. Ti ostajajo v negotovosti, kaj bo z njimi, ko se jim koncesija izteče. Poleg tega bo predlog zakona po občinah, kjer župani zaradi svoje ideologije niso naklonjeni zasebnim vrtcem, popolnoma zavrl ustanavljanje novih”, je med drugim opozorila in tudi navedla, da bodo sedaj manj premožni starši imeli manj izbire oziroma bo njihovo izbiro narekovalo predvsem finančno stanje, ne pa presoja, kaj je za njihovega otroka najboljši in najprimernejši vzgojni pristop. “Žalostni smo ob dejstvu, da Slovenija, ko bi na tem področju napredovala, z današnjim predlogom zakona bo nazadovala.”
