Piše: Gašper Blažič
Umor konservativnega mladega vplivneža Charlieja Kirka je dogodek, ki je pretresel ves svet. Umor se ni zgodil na skrivaj, pač pa na javnem prostoru. Izvedel ga je profesionalec, ki je zelo natančno meril v vratno žilo. Cilj je bil zastrašiti vse navzoče: če boste takšni kot Kirk, boste prav tako pokončani.
Charlie Kirk ni bil kdorkoli, pač pa človek, ki je javno nasprotoval LGBT in prebujenski agendi, prav tako je ugovarjal lažem o Gazi, ki jih v svet pošilja Hamas. Zaradi tega je Kirk veljal za sodobnega Janeza Krstnika – trdnega, nepodkupljivega in glasnega preroka, ki se ne ustavlja pred mogočniki tega sveta. Podobno kot se ni ustavljal prvi mučenec, diakon sv. Štefan. In kot poročajo Apostolska dela, je mladi Savel, kasnejši sv. Pavel, odobraval njegov umor. Tako kot sedaj ta umor odobravajo celo nekateri kristjani. Tudi v Sloveniji.
»In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom, nepokorne k modrosti pravičnih in ustvari za Gospoda pripravljeno ljudstvo.« (Lk 1,17) S temi besedami je bilo napovedano rojstvo Janeza Krstnika njegovemu očetu Zahariji. Janez Krstnik je namreč nastopil s podobno gorečnostjo kot prerok Elija, o katerem beremo v Stari zavezi, kako se je spopadal z grešnim izraelskim kraljem Ahabom ter njegovo še bolj zlobno in vplivno ženo Jezabelo. »Janez je bil poslan v duhu Elije, saj je podobno kot Elija klical k spokornosti in obračanju k Bogu,« je v enem od svojih svetopisemskih razlag zapisal sv. Avguštin, velikan med prvimi teologi krščanskega Zahoda. Kot je zapisal Joseph Ratzinger (papež Benedikt XVI.), je bil Janez Krstnik poslan v duhu in moči Elije, »da bi dokončno pripravil Izrael na Mesijevo razodetje«. »Njegova naloga ni bila le napovedovati, ampak s svojo navzočnostjo in življenjem pokazati, da je Božje kraljestvo blizu.«
Kako bi Elija in Janez Krstnik delovala v razmerah, kot jih poznamo danes, ko je Zahod povsem preplavljen s posvetno mesijansko ideologijo prebujenstva, ki se na videz bori za plemenite cilje, dejansko pa postavlja vrednote na glavo? Verjetno bi najprej po Svetem Duhu prepoznala prevaro, ki jo skriva ta ideologija, in jo pred javnostjo tudi razkrinkala. Brez ovinkarjenja, predvsem pa brez oportunizma, vendar v ljubezni in resnici. Tega duha lahko pogrešamo pri mnogih dandanašnjih krščanskih voditeljih – pa naj gre za škofe ali pa za laike, ki delujejo v politiki. Francoski povojni voditelj Charles de Gaulle je imel navado reči, da je pravi državnik tisti, ki je pripravljen sprejemati tveganja. In Kirk je bil prav takšne vrste človek: govoril je resnico in tvegal vse. Tudi lastno življenje. Ker je vpliv njegove argumentacije segal v mlade generacije – tiste, ki predstavlja interesno območje za agendo LGBTQ+.
Pri nas za zdaj mnenjskega vplivneža takega profila nimamo. Kar je slabo. Tudi razmere v Cerkvi so se v zadnjih dveh desetletjih tako spremenile, da je škofom skoraj nerodno spregovoriti jasno besedo, saj bi s tem takoj tvegali konflikt in celo razkol, kar je tudi cena uveljavitve družbenih omrežij. Ko se je naš premier »svaljkal« na Brezjah ob bolnih otrocih, ki jim je bila vzeta mladost, mu očitno nihče ni postavil vprašanja o spoštovanju življenja. In ni se našel voditelj, ki bi postavil stvari na svoje mesto in dal vedeti, da biti kristjan ne pomeni biti naiven in celo z verskimi argumenti upravičevati vse, s čimer nas danes skuša indoktrinirati levičarska agenda, pa naj bo to podpora LGBTQ+ ali pa nasedanje trditvam o genocidu v Gazi.
Prav takih kristjanov je v naši domovini vse več. In taki – naivni, neumni in »brezjajčni« − so pripravljeni ponoviti svojo slabo odločitev iz aprila 2022, to je dati svoj glas sedanji avtokratski kamarili, ki našo državo in naš narod prav nekrščansko izčrpava.
