Piše: Bogdan Sajovic
Vojaška parada v Pekingu je bila letošnji osrednji dogodek na Kitajskem. Kitajski predsednik Ši Džinping je dejal, da se svet sooča z izbiro med mirom in vojno. Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da Ši Džinping, Putin in Kim kujejo zaroto proti ZDA.
V Pekingu so v začetku meseca izvedli veliko vojaško parado, s katero naj bi počastili osemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne, ki se je uradno končala 2. septembra 1945, ko je Japonska podpisala brezpogojno kapitulacijo. Kitajska komunistična partija, natančneje njen voditelj Ši Džinping, je obletnico kljub temu izkoristila kot priložnost za prikaz kitajske vojaške moči in pripravljenost Kitajske, da izzove zahodno svetovno prevlado. Kot predigra paradi je potekalo tudi dvodnevno srečanje voditeljev držav članic in partneric v šanghajski organizaciji (SCO) v Tianjinu, ki je potekala od 31. avgusta do 1. septembra.
SCO, ki je nastala junija 2001, ta čas sestavlja deset držav članic: Kitajska, Rusija, Indija, Belorusija, Pakistan, Kazahstan, Kirgizija, Uzbekistan, Tadžikistan in Iran. Organizacija je namenjena sodelovanju na politični, vojaški in gospodarski ravni. Članice skupaj obsegajo 24 odstotkov svetovnega ozemlja, 42 odstotkov svetovne populacije in okoli 23 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).
SCO pomaga ruski agresiji
Čeprav poudarjajo, da je združenje prvenstveno namenjeno gospodarskemu in razvojnemu sodelovanju in ne le vojaški zvezi, pa dvostranski dogovori med članicami omogočajo močno sodelovanje tudi na vojaškem področju. Denimo sodelovanje med Rusijo in Belorusijo, ko je slednja celo omogočila ruski vojski, da uporabi belorusko ozemlje kot izhodišče za invazijo na Ukrajino in kot logistično bazo v operacijah. Enako kot vojaško sodelovanje med Rusijo in Kitajsko, za katerega je kitajski voditelj Ši dejal, “da nima omejitev”, in v katerem Kitajska dobavlja vojaški material ter tehnologijo Rusiji, ki je zaradi invazije na Ukrajino pod sankcijami zahodnih držav. In če smo že pri sankcijah, prek članic ali partneric SCO Rusija izigrava ekonomsko blokado, saj prek njih poteka ruska zunanja trgovina, pri čemer so zlasti aktivni srednjeazijski “-stani” in Indija.
SCO ima poleg desetih članic še dve opazovalki in štirinajst partneric, z izjemo Belorusije in Egipta, vse te države ležijo na azijski celini. Za zdaj, saj Kitajska prek organizacije BRICS upa na širitev vpliva v Afriki in Latinski Ameriki. “Sedanje mednarodne razmere postajajo kaotične in prepletene,” je dejal Ši na dvodnevnem vrhu voditeljem članic SCO, med katerimi sta bila tudi indijski premier Narendra Modi in ruski predsednik Vladimir Putin. Kot je dodal, se članice zato soočajo s še zahtevnejšimi izzivi na področju varnosti in razvoja.
“Če pogledamo nazaj, smo kljub nemirnim časom dosegli uspeh z uresničevanjem šanghajskega duha,” je na sestanku SCO dejal kitajski predsednik Ši. Članice je pozval, naj tudi v prihodnosti sledijo duhu organizacije. Kritičen je bil do “tiranskega ravnanja”, s čimer se je obregnil ob nedavne ameriške carine, ki jih je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Pozval je tudi k poštenosti in pravičnosti, kar je precej močna izjava za voditelja države, ki je med drugim znana po kršitvah poslovnih praks, manipulacijah z vrednostjo valute, kraji tehnologije in uporabi suženjske delovne sile.
Na srečanju je govoril tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je odgovornost za krizo in krivdo za vojno v Ukrajini kakopak pripisal Zahodu, češ da je vse skupaj “posledica državnega udara v Ukrajini, ki ga je podprl in sprožil Zahod“. In seveda, kriv naj bi bil tudi poskus vključitve Ukrajine v zavezništvo Nato.
Dvodnevnega vrha SCO so se udeležili predstavniki več kot 20 držav in vodje desetih mednarodnih organizacij (predvsem regionalnih azijskih), pa tudi generalni sekretar OZN António Guterres, kar so nekateri politični krogi v ZDA, ki navijajo za ameriški izstop iz te organizacije, že označili kot nov dokaz, da je »OZN postala orodje v rokah nasprotnikov ZDA, predvsem Kitajske«.
Del udeležencev zasedanja SCO je še za nekaj dni podaljšal svoje bivanje na Kitajskem in se 3. septembra udeležil parade.
Ši Džinping kot zvezda dneva
Kot rečeno, parada je bila osrednji letošnji politični dogodek na Kitajskem. Med tujimi gosti so izstopali ruski predsednik Vladimir Putin, severnokorejski voditelj Kim Džong-un, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, iranski predsednik Masud Pezeškijan, vodja mjanmarske hunte Min Aung Hlaing, srbski predsednik Aleksandar Vučić, indonezijski predsednik Prabowo Subianto, pakistanski premier Shehbaz Sharif, slovaški premier Robert Fico in predsednik južnokorejskega parlamenta Woo Won-shik, če naštejemo samo najpomembnejše. Odsotni so bili seveda voditelji zahodnih držav in ZDA. Že vnaprej pa so bili do parade zelo kritični na Japonskem, kjer so jo označili za “protijaponsko predstavo” in “vojno hujskaštvo” ter pozvali svetovne voditelje, naj parado ignorirajo. Kritični pa bili tudi na Tajvanu, kjer so udeležbo na paradi označili kot kolaboracijo in zgrozili tistim Tajvancem, ki bi se je udeležili, s težkimi globami, z odvzemom državnih odlikovanj in pokojnin.
Glavna zvezda dogodka je bil seveda kitajski voditelj Ši, ki je govor izvedel z vrha Vrat nebeškega miru na Trgu Tiananmen, oblečen v sivo obleko v slogu Mao Zedonga. Govor sam pa je bil del skrbno zrežiranega dogodka, ki je vključeval prikaz naprednega vojaškega orožja, kot so hipersonične rakete, brezpilotna letala in medcelinske balistične rakete, ter je bil namenjen krepitvi podobe Kitajske kot globalne sile, ki izziva zahodno prevlado. Po ocenah je v paradi sodelovalo okoli 12 tisoč pripadnikov vseh rodov kitajskih oboroženih sil.
V govoru je Ši je dejal, da se svet sooča z izbiro med “mirom ali vojno, dialogom ali soočenjem” in da kitajski narod “stoji na pravi strani zgodovine”. Brez neposredne omembe Tajvana je Ši poudaril, da bo Ljudska osvobodilna vojska (PLA) “odločno varovala nacionalno suverenost, enotnost in ozemeljsko celovitost”. Prav tako je izjavil, da so Kitajci “narod, ki se ne boji nasilja in je samozavesten ter močan”, Kitajska pa “ne bo dopustila ustrahovanja s strani nobenega nasilneža”. “Ljudska osvobodilna vojska je junaška sila, na katero se lahko partija in ljudstvo v celoti zaneseta,” je še dejal Ši
Omenil pa je tudi, da je Kitajska (in zlasti komunistična partija) pripomogla k zmagi nad “japonsko agresijo in svetovnemu boju proti fašizmu”.
Za konec pa je dodal, da si “Kitajska prizadeva za miroljuben razvoj”.
Mednarodni debi Kimov hčerke
Gostje parade so kitajskemu predsedniku pustili njegov dan, zato kakšnih posebnih izjav niso dajali. Le ob odhodu je Vladimir Putin dejal, da je pripravljen na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, če bi to prineslo oprijemljive rezultate. Sicer so medtem, ko je Putin užival na paradi, ruske enote izstrelile 500 dronov na cilje v Ukrajini.
Putin se je med srečanjem s korejskim predsednikom Kimom zahvalil za severnokorejsko pomoč v vojni v Ukrajini ter poudaril “rusko-severnokorejsko zaupanje in prijateljstvo”.
Kim je v Peking pripotoval v oklepnem vlaku v spremstvu sestre in hčere. Mednarodni debi Kimove hčerke so opazovalci ocenili kot napoved, da dinastija Kim že pripravlja dedinjo, ki bo v naslednji generaciji vladala Severni Koreji.
Zanimiva pa je bila podrobnost, ki jo je posnela kamera kitajske državne televizije, ko je Putin govoril o biotehnologiji in o tem, da se bodo “človeški organi še naprej presajali in ljudje bodo postajali vse mlajši“. Ši je odgovoril Putinu, da znanstveniki napovedujejo, da bo pričakovana življenjska doba dosegla do 150 let in da je 70 let še vedno precej mlada starost v primerjavi s preteklostjo. Na tiskovni konferenci zvečer je Putin ruskim medijem pojasnil, da sta se s kitajskim predsednikom pogovarjala o človekovi življenjski dobi. Kitajska vlada je nato cenzurirala pogovor in naročila tiskovnim agencijam, naj jo odstranijo.
Na Tajvanu so parado označili kot komunistični revizionizem, češ da si komunistična partija prisvaja tuje zasluge, saj je večino vojskovanja proti Japonski opravil nacionalistični Kuomintang.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je srečanje Šija, Putina in Kima označila kot “neposreden izziv mednarodnemu redu”, ki temelji na pravilih, in opozorila na kitajsko podporo Rusiji v vojni v Ukrajini.
Predsednik Trump pa na spletu zapisal, da Ši, Putin in Kim kujejo zaroto proti ZDA, in dodal, da zmage v drugi svetovni vojni brez ameriške pomoči ne bi bilo.
