Piše: Frančiška Buttolo
Bravo, bravo predsednica države! Enkraten je bil vaš govor, čeprav ste v njem Prekomorske brigade skoraj izpustili. Vam sta očitno še vedno najbolj pri srcu, kot tovarišu Titu, naša draga partija in palestinski terorizem. O partiji so bile lepe, kar pravljične, vse besede v vašem govoru, o palestinskem terorizmu pa so bile resnično presenetljivo odkritje.
Da, najbolj me je pretresel, tudi kot mater, babico in prababico, poleg starih partijskih fraz, prav del vašega govora o palestinskem terorizmu. To je bil tisti njegov del, v katerem ste govorili – skoraj preveč odkrito – o množicah nesrečnih otrok (očitno v Palestini, saj drugih nesrečnih otrok v Sloveniji skoraj nihče niti ne omeni, če izvzamemo Karitas). Ganilo me je vaše globoko razumevanje Hamasovih teroristov, ki imajo za talce (poleg vsaj dvajsetih Izraelcev), tudi ogromno množico palestinskih otrok. Brez težke vesti jih teroristična vojska Hamasa izpostavlja smrti in ne dovoli, da bi jih starši umaknili pred kroglami iz pušk, ki švigajo z vseh strani. Strinjam se z vami, tovarišica predsednica države, tolikšna krutost do otrok, kot jo vidimo pri teroristični vojski Hamas, je resnično vredna najhujše obsodbe.
Kar zadeva kulturni del proslave, na primer sceno, je bila ta prekrasna. Nad veliko množico različno mislečih državljanov Slovenija so plapolale tudi različne zastave. Največja je bila tista, ki je nad sredino množice kazala televizijskim kameram velikansko rdečo zvezdo, da gledalci pred televizorji – po vsej Sloveniji – ne bi pozabili , kdo nam vlada. Vse druge zastave so bile manjše, tudi rdeče zvezde na njih. Na eni od zastav pa skoraj ni bilo mogoče jasno videti, ali sta na njej srp in kladivo, ali pa srp in velika INJEKCIJA za EVTANAZIJO (delavskega razreda?). Navsezadnje, če je pevski zbor navijal za sprejem zakona o svobodni rabi “trave”, zakaj naj ne bi kabinet predsednice države poslal na proslavo še zastave z injekcijo za evtanazijo delavskega razreda?! Tovarišica predsednica države v tem gotovo ne bi videla nič spornega. Za prepričane komuniste, kakršna je tudi sama, tov digitalni dobi z delavskim razredom res nimajo ničesar več skupnega. Komunisti se zdaj vozijo, vsaj v Sloveniji, v “rolsrojsih” in v letalih – celo na trg po solato.
Naj na koncu tega svojega pogleda na današnjo proslavo v Ilirski Bistrici tudi koga pohvalim. Pohvalo si zaslužijo zlasti pevci pevskega zbora, ki so s pesmijo lepo počastili Prekomorske brigade in njihove požrtvovalne slovenske primorske borce. Veliko, veliko več prostora – in spomina nanje – bi jim morali posvetiti na današnji proslavi. Prekomorske brigade so v resnici osvobodile Primorsko, pa čeprav je njihovo komunistično – jasno – vodstvo nekaj partizanskih borcev tudi zlorabilo za dejanja, ki pravi vojski, kakršna so domoljubne, izurjene in dobro opremljene (zaradi pomoči zahodnih zaveznikov) Prekomorske brigade bil e, vendarle ne morejo biti v čast.
Ves ostali del proslave pa je bil eno samo predvolilno laganje z neprimernim kulturnim programom, večinoma s slabo izvedenim glasbenim delom, še slabše pa izbranim (Kako diši ta trava). Ne, tako slabo, če izvzamemo pesem, ki jo je zbor zapel Prekomorskim brigadam in na zaključnem delu proslave, pa na Primorskem, v deželi pevcev zbora Vinko Vodopivec, pa gotovo ne prepevajo.
