Piše: Gašper Blažič
Če smo prejšnji teden pisali o tem, da skuša Robert Golob s pomočjo estradniške poroke obrniti trend javnega mnenja v smer vnovične zmage na volitvah – najverjetneje bodo marca 2026 −, je sedaj jasno, da to še zdaleč ne bo tako preprosto.
Zadnja anketa Pop TV, ki jo je opravila Mediana, je namreč pokazala vnovični padec podpore Gibanja Svoboda, kar je nekoliko šokiralo celo najbolj fanatične podpornike sedanje koalicije, ki so prepričani, da bo ta koalicija v morda nekoliko spremenjeni sestavi od prihodnje pomladi naprej spet vodila vlado. A do takrat je še nekaj časa in vprašanje je, ali bodo lahko estradniške scene v kombinaciji z zunanjepolitičnimi prioritetami vlade (in njej naklonjenih medijev) »pokrile« izpad učinkovitosti vlade tam, ker je treba. Na področju sociale, zdravstva in varnosti torej (tudi pred korupcijo). Zažig avtomobila v Šentjerneju – policija o storilcih molči, a že vrabci na strehah čivkajo, da so škodo povzročili »Brazilci«, kar je priljubljen evfemizem za Rome na družbenih omrežjih.
SDS ostaja prva
A poglejmo, kaj so tokrat namerili na Pop TV, ki ji je treba priznati vsaj to, da je v eno od večernih oddaj povabila Zvoneta Černača, ki je glede dolgotrajne oskrbe povsem povozil svobodnjaško poslanko Terezo Novak. Anketa je sicer zabeležila rahel padec podpore vladi. Podporo ji je izreklo 33,9 odstotka vprašanih, kar je malo manj od julijskih 34,6 odstotka. Nekaj več kot polovica oz. 53,3 odstotka vprašanih vlade ne podpira, julija je njihov delež znašal 54 odstotkov. Delež neopredeljenih je z julijskih 11,4 odstotka skočil na 12,8 odstotka. To sicer ni velika razlika, je pa trend jasen. Med strankami še naprej vodi opozicijska SDS, ki ji je v tokratni anketi podporo izrazilo 21,5 odstotka anketiranih (julija 23,1 odstotka). Znižala se je tudi podpora največji vladni stranki Gibanje Svoboda, ki bi jo volilo 15,1 odstotka vprašanih (julija 17 odstotkov). Še najbolj se lahko smeji SD, ki je pridobila skoraj dva odstotka −− z julijskih 5,1 ji je podpora narasla na 6,8 odstotka. Na četrto mesto je skočila NSi z 4,4-odstotno podporo (julija 2,9 odstotka). Sledita Levica, ki ji je podpora prav tako narasla, in sicer na 4,1 odstotka (julija 3,4 odstotka), in Demokrati, ki bi jih julija izbralo 4,6 odstotka volivcev, avgusta pa 3,7 odstotka. Sledijo zunajparlamentarne stranke: Vesna z 2,6 odstotka podpore, Resni.ca z 2,5 odstotka, SNS z 2,3 odstotka, Pirati z 1,4 odstotka, SLS z 1,4 odstotka in Zeleni Slovenije z 0,2 odstotka podpore vprašanih.
Prebilič še ni odpisan
Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov še naprej ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zanimivo je, da ji na drugem mestu sledi prvak SD Matjaž Han. Na tretjem mestu ostaja prvak Demokratov Anže Logar. Na četrto mesto je napredovala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je peta, šesto mesto pa je tokrat zasedla zunanja ministrica Tanja Fajon, sledi pa ji evropski poslanec Vladimir Prebilič. Precej nenavaden razpored, ki kaže na to, da opozicije, razen Logarja, na prvih mestih praktično ni. To vzbuja močne dvome o tem, kakšno tehnologijo izvaja Mediana pri merjenju popularnosti posameznih politikov. Nedavno smo lahko v Dnevnikovi lestvici Vox populi na četrtem mestu zasledili celo Ljudmilo Novak, ki pravzaprav ne opravlja nobene politične funkcije več. Logarjev rezultat denimo ne sledi statusu njegove stranke, a enako lahko rečemo za SDS, ki je prva, medtem ko je Janez Janša na trinajstem mestu in je boljši od Aste Vrečko (17. mesto), Roberta Goloba (19. mesto) in Luke Mesca (20. mesto). Mediana je anketo izvedla med 18. in 21. avgustom na reprezentativnem vzorcu 706 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Zanimivo pri tem je, da STA pri povzetku ni navedla deleža neopredeljenih pri strankah, saj bi bilo mogoče na tej podlagi ugotoviti približna razmerja med strankami, če bi odstotke preslikali v DZ.
Bitka zunajparlamentarnih strank
Za zdaj se lahko vladajoči tolažijo, da se je nekoliko dvignila podpora drugima dvema koalicijskima strankama. Pri SD očitno vsaj kratkoročno pomaga njeno »ločeno« mnenje glede izbire helikopterjev za reševanje, čeprav bi lahko cinično rekli, da tako kot v drugih primerih tudi tokrat »pozno pride kraljevič Marko na Kosovo polje«. Stranka Levica pa se očitno zanaša na »palestinske« točke. Zanimiv je pojav nekaterih strank, ki se stalno pojavljajo v anketah skoraj pri vrhu, čeprav jih v medijih praktično ni. Denimo Resni.ca, ki za seboj lahko potegne nekatere Putinove navijače, medtem ko je »anticepilski« ogenj že zdavnaj ugasnil, ter Pirati. Tu je denimo še neobstoječa stranka Vladimirja Prebiliča, ki jo režimski anketarji že upoštevajo.
Na drugi strani pa so tu še stranke, ki jih ankete ne zaznajo, denimo Glas upokojencev, ki napoveduje vnovičen shod čez en mesec, a očitno bo morala pokazati več od prepevanja »Čebelic«, saj se je pokazalo, da je od prvega shoda dalje število udeležencev začelo usihati. Nezadovoljstvo v družbi ostaja neartikulirano in vsaj za zdaj kaže v smer neudeležbe na volitvah, kar je seveda del problema in ne rešitve. Ključno je torej, da opozicijske stranke pridejo s kartami na mizo in povedo, kakšen program imajo za vodenje države v naslednjih štirih, osmih, dvanajstih letih. Ključna je tudi vloga civilne družbe, na kar nas spomni že uspeh Zbora za republiko leta 2004, slednjemu pa je dodatno reklamo delal kar tedanji premier Anton Rop z izganjanjem Dimitrija Rupla. Morda bi lahko to plat prevzela Katedrala svobode, ki nastopa tudi kot nekakšen mediator med seboj rivalskimi strankami, a za zdaj ostaja navzoča le v intelektualnih gremijih in ne med množicami, ki si želijo sprememb. Tisto, kar je najpomembnejše, a hkrati tudi najbolj »nevidno«, pa so molitvene pobude za domovino. Ena od njih, »Milost in mir«, je nastala nedavno in bo stopnjevala svoje dejavnosti nekje od jeseni dalje.
Manipulacija z javnim mnenjem
Glavna bitka se bo razvila, kot smo že nekajkrat opozarjali, na polju socialne in politične psihologije. Peter Jančič denimo opozarja na naslove v vodilnih slovenskih medijih, ki skušajo s svojimi interpretacijami po navodilih naročnikov anket manipulirati z javnostjo. »Šestodstoten padec volilne podpore, kot ga glede na prejšnji mesec beležijo v SDS, je tako še najbolj omembe vreden premik meseca. Tokratnih 22,1 odstotka glasov je za Janševe najnižja izmerjena volilna preferenca v skoraj dveh letih,« je sredi avgusta poročal Dnevnik o rezultatih svojih anket. Toda v resnici, opozarja Jančič, je prišlo do velikega skoka podpore SDS, kar pa skušajo v mainstream medijih zatajiti. Vse je torej odvisno od tega, na kakšen način sprašuješ in kakšne opcije ponujaš pri anketiranju. Lažno tezo, da je imela sredi avgusta SDS najnižji rezultat v zadnjih dveh letih, je tako ponovil tudi Siol.net, ki je znan kot eden tipičnih depolitiziranih medijev. Tam zadnje čase deluje Mateja Trunk Hrvatin, pred tem piarovka na obrambnem ministrstvu v času, ko sta tam kraljevala Marjan Šarec in Damir Črnčec. No, zanimivo je predvsem to, kako skuša omenjeni portal predvsem z vtisom, da se razlika med vodilno SDS in drugouvrščeno Svobodo vse bolj tali, demoralizirati volilno telo opozicije. Za nameček Siolove ankete izvaja Valicon, ki ga vodi Andraž Zorko, slednjemu pa očitno popuščajo živci in postaja prek družbenih omrežij vse bolj odkrit propagandist levice. Živci popuščajo tudi eni najbolj razvpitih poslank Svobode Leni Grgurevič, ki ji je znova »dvignilo pokrov« in si je dovolila primerjavo Janeza Janše z Adolfom Hitlerjem. Toda o tem, kdo je najboljši Hitlerjev učenec pri nas, je avtor teh vrstic pisal že prejšnji teden v komentarju …
O javnomnenjskih anketah
Janez Janša na omrežju X: “Prirejene ankete so močno propagandno orožje, ki deluje, dokler ne deluje več. Npr: 1. Danilo Türk je kot PR vseskozi kraljeval na vrhu anket, dokler ga Pahor ni gladko sestrelil na volitvah. 2. Pahor se je nato stricem zameril, zato je na vrhu anket nenadoma kot najbolj priljubljena zacvetela Ljudmila Novak, ki je napadala SDS. Čeprav so se pametnejši taki uvrstitvi do solz nasmejali, saj so Novakovo na predsedniških volitvah volivci sestrelili s pičlimi 7 odstotki podpore. 3. Posvojitev tujega otroka s strani istospolnega para je po anketah podpirala večina, dokler jih Primc ni prepričljivo postavil na laž z referendumom. 4. Izrael naj bi bil med Evropejci in Slovenci najbolj osovražena država, dokler predstavnica Izraela na Evrosongu ni dobila rekordnega števila glasov. 5. Na referendumu o kvazikulturniških privilegijih stranka SDS po anketah ne more doseči kvoruma, dokler na dejanskem referendumu volivci te laži ne sesujejo v prah. Koliko glasov bi po vaše danes na volitvah dejansko dobila arogantna Danila Türka posnemajoča Nataša Pirc Musar, če bi na prihodnjih volitvah za PR nastopil Borut Pahor (kar je ustavno mogoče)?”
