Piše: mag. Tadej Ian
Osrednja predstava Zahoda o globalnem jugu je izrojena že vsaj štiri desetletja in posledično povzroča neustrezne odnose držav Zahoda do držav svetovnega juga. Ne gre le za to, da ta zabloda ekonomsko škodi Zahodu in da zaradi nje bogatijo le elite svetovnega juga, pač pa je tovrsten odnos Zahodnjakov do ljudi s svetovnega juga hudo poniževalen in rasističen.
V znanosti mednarodnih odnosov vemo, da je perspektiva politike oz. javnosti o nekem delu sveta izredno pomembna za ustrezno odzivanje države oz. njeno mednarodno komunikacijo s tem delom sveta. Če nekega mednarodnega subjekta ali več subjektov v neki državi ne razumemo, s tem subjektom oz. subjekti ta država ne more vzpostaviti ustreznih odnosov. Odličen primer, kako pomembno je razumevanje problematike v določenem delu sveta, da se s tem delom sveta vzpostavijo ustrezni odnosi, je prav aktualna slovenska zunanja politika: ker na vladi ne razumejo resnične vloge Irana in Hamasa (Gaza) v regiji Bližnjega vzhoda, slovensko ministrstvo za zunanje zadeve navezuje prijateljske odnose s tem dvema entitetama in ohlaja odnose z Izraelom, namesto da bi storilo ravno obratno, tako torej, kot to počne velika večina Zahoda, katerega del je tudi Slovenija. Zaradi napačne zunanje politike se tako sedanja slovenska vlada blamira pred zunanjepolitični partnerji, ki so za Slovenijo najpomembnejši, kar pomeni pred večino držav EU in ZDA.
V prispevku bomo pokazali, kako Zahod svetovni jug, ki se mu je nekdaj reklo tretji svet, popolnoma napačno razume in posledično do držav svetovnega juga vzpostavlja popolnoma napačne (mednarodne) odnose.
Zabloda se je začela s svetovnim koncertom
Pa čeprav se sliši čudno, se je zabloda Zahodnjakov glede svetovnega juga začela konec novembra leta 1984 z izdajo pesmi Do They Know It’s Christmas? in nadaljevala s koncertom Live Aid leta 1985. V tistem času so pač nekateri zahodni rock in pop zvezdniki presodili, da bi bilo dobro, da za kratek čas prekinejo lastno preokupacijo z drogami, s seksom in predvsem sami s sabo ter mimogrede rešijo svet. Tedaj je Etiopijo pestila huda lakota in glasbeniki Zahoda so se odločili, da zberejo denar za stradajoče Afričane. Ker je omenjena božična pesem dosegla nepričakovano velik uspeh, je julija 1985 sledil mega koncert v britanskem Londonu in ameriški Filadelfiji ter manjši koncerti v Sidneyju, Tokiu, Haagu, Beogradu, Moskvi, Kölnu, na Dunaju in Norveškem. Glavni učinek pa je imel televizijski prenos, ki si ga je ogledalo 1,9 milijarde ljudi v 150 državah, kar je bilo skoraj 40 odstotkov tedanje svetovne populacije. Sporočila, ki so tedaj o problematiki svetovnega juga zakrožila med mladimi Zahodnjaki, ki so koncert požirali z očmi in ušesi, so bila popolnoma zgrešena, ker tedanji zelo slabo izobraženi in razgledani zahodni glasbeniki o resnični problematiki svetovnega juga seveda niso mogli imeti pojma, kaj šele poglobljenega razumevanja. Šlo je za cenene populistične floskule in stereotipe, kot so bili posipanje s pepelom zaradi kolonizacije, mišljenje o tem, da so ljudje globalnega juga splošno gledano nedolžni, nepokvarjeni in duhovno čisti, medtem ko so Zahodnjaki pokvarjeni in razvajeni grešniki (odveč je poudarjati, da so zahodni glasbeniki s tem izvajali projekcijo sebe na ves Zahod), ter docela rasistično percepcijo, da so ljudje svetovnega juga sami nesposobni poskrbeti zase in da jih morajo zato reševati Zahodnjaki, ki pa so sposobni in zato dolžni nositi breme celega sveta, torej tudi celotnega svetovnega juga. Težava je v tem, da je koncert Live Aid deloval hipnotično na Zahod in da so se tedaj rodile ideje, ki danes razkrajajo Zahod od znotraj. Mladi Zahodnjaki so namreč prek svojih mladostniških subkultur posvojili popolnoma zgrešeno analizo težav svetovnega juga in vloge Zahoda v povezavi s tem. Ko so odrasli, so zato to svojo zablodo prenašali v ideologije, kot so »bela krivda«, multikulturalizem, naklonjenost množičnim migracijskim tokovom z globalnega juga na Zahod itd.
Pravi razlogi za težave svetovnega juga
Globalni jug v resnici sploh nima tako ekstremnih težav, kot večina Zahodnjakov misli, da jih ima. Na Zahodu so zdajšnje generacije vajene blaginje, ki je bila še pred dvesto ali celo sto leti nepojmljiva. Svetovni jug pa takega razvoja ni bil deležen. In to ne zato, ker bi ga Zahod oviral, ampak zato, ker je njegov razvoj drugačen kot zahodni, ki je omogočil blaginjo, ki smo je danes Zahodnjaki deležni. Še več. Velika večina ljudi s svetovnega juga ima danes neprimerno boljše življenje, kot bi ga imela, če Zahod ne bi bil tak, kot je in je bil. Na svetovni jug so se namreč (predvsem skozi na levici Zahoda tako zaničevani) kolonializem prelili moderna zahodna tehnologija, medicina, urbanistika, prometna infrastruktura, modeli uspešne zahodne ekonomije, šolstvo, telekomunikacija in še bi lahko naštevali. Dejansko so težave globalnega juga v tem, da se njihove družbe niso prilagodile vsemu opisanemu zahodnemu bogastvu, ki se je prelilo na globalni jug. Pravo bogastvo namreč niso naravna bogastva ali surovine, pač pa osupljivo znanje zahodne civilizacije, ki je bilo pred dvesto leti vsepovsod na svetu še nepredstavljiva znanstvena fantastika. Globalni jug tako denimo tare prenaseljenost, ki pa je samo posledica tega, da so v državah globalnega juga zahodne tehnologije zmanjšale smrtnost med otroki in odraslimi. Ker posledično preživi večina otrok in starejši živijo dlje, se populacije globalnega juga množijo, kar lahko občasno povzroči lakoto, kot je bila etiopska leta 1984. Težave ali – bolje rečeno – izzivi svetovnega juga so, kako spremeniti družbe, da bodo vzdržne in da ne bo prihajalo do šokov. Ampak Zahod tu ni dolžan ničesar storiti, ker je za ljudi globalnega juga storil že ogromno z delitvijo zahodnega civilizacijskega znanja in razvojnih obrazcev. Zato Zahodu ni treba nekritično sprejemati ekonomskih migrantov z globalnega juga, plačevati vrtoglavih zneskov denarja elitam svetovnega juga in podobnih neumnosti, ki jih zahtevajo histerični zahodni levičarji.
Ljudje s svetovnega juga niso nebogljeni, pač pa so sposobni
Ideja, da so prebivalci globalnega juga nesposobni sami preživeti in da jih morajo reševati Zahodnjaki, ni le škodljiva za Zahod, pač pa je tudi skrajno nesramna in rasistična. Veliko intelektualcev z globalnega juga nasprotuje taki zahodni miselnosti, ki je do njihovih ljudstev ponižujoča. Globalni jug je sposoben sam poskrbeti zase, pri čemer pa je pomoč Zahoda kot dobra medsosedska pomoč vedno dobrodošla. Ampak ta pomoč bi morala biti precej drugačna, kot je danes. Zahod bi lahko pomagal nevsiljivo in omejeno, kar pomeni, da lahko šola bodoče intelektualce in strokovnjake svetovnega juga, ki pa se morajo potem vrniti domov in pomagati razvijati domača okolja. Zahod lahko pošlje v države globalnega juga prostovoljce in/ali plačance, ki bodo pomagali razvijati prometno infrastrukturo, graditi vitalne objekte, kot so bolnišnice ali šole, razvijati komunalno infrastrukturo, vzpostavljati tržna gospodarstva ipd. Nikakor pa nima smisla, da Zahod vse to financira. Denar in druga sredstva iz držav globalnega juga naj pridejo iz teh držav in ne iz držav Zahoda. Predvsem pa je pomembno, da se države globalnega juga razvijajo v svojem tempu, kar pomeni, da lahko tudi počasi in da lahko zaidejo tudi v slepe ulice, doživijo in izživijo katastrofe, kot so lakote itd. Države svetovnega juga bi namreč morale postati tudi demografsko vzdržne. Primer predvojne Gaze je šolski primer, kako se Zahod ne bi smel vmešavati v okolja svetovnega juga: prebivalci Gaze niso bili niti približno samozadostni in se za to niti niso trudili, ker so živeli od zunanje pomoči, ki je bila večinoma zahodna. Sledila sta demografski bum in prenaseljenost, ki se je kombinirala s skrajnimi teokratskimi ideologijami njihovih izvoljenih oblastnikov (Hamasa), in svet je v Gazi dobil recept za katastrofo.
