Piše: Vančo K. Tegov
Grčija je destinacija, ki vsakemu potencialnemu in ali že znanemu ter preizkušenemu obiskovalcu ter občudovalcu njenih lepot, doživetij ter njene neponovljive zgodovinske dediščine, izvabi nasmeh, smehljaj in nostalgičen pogled, kako je vse bilo lepo ali morda da še bo. Enkrat dosežena stopnja občudovanja se ne da kar tako zabrisati ali kar tako vreči čez ramo, pa vendarle je nekaj vredno pripomniti.
Pomen turistične panoge je za grško gospodarstvo pomemben in nezamenljiv, hkrati je treba opozoriti na naravne in kulturne lepote države, ki privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Ne sme se niti za trenutek spregledati in prezreti trditev o posledicah, ki jih množični turizem prinaša – denimo preobremenjenost določenih otokov, vpliv na okolje in spremembe v življenju lokalnih skupnosti.
Kritični pogled na stanje
Na podlagi lastne izkušnje z dopusta na enem izmed otokov v Dodekanezih lahko potrdim, da da je za vsem tem otipljiva resničnost. Turistična ponudba je tam res bogata, morje in pokrajina pa čudovita. A hkrati sem opazil tudi, kako močno je vsakdanji ritem domačinov prilagojen obiskovalcem – od urnikov restavracij do cen, ki so očitno višje v poletni sezoni.
V letošnjem poletju (v prejšnjih večkratnih obiskih istega otoka) pa sem zaznal nekaj novega. Bolj realnega, ali po njihovem maj optimističnega. Vsem, ki spremljajo to panogo je jasno, da osebje zaposleno v turizmu ali v industriji dogodkov fluktuira, se seli po različnih otokih. Leta in leta je veljalo, da so nekatere “čislane” in prevečkrat izpostavljene destinacije -otoki, kot so Santorini, Mykonos in še kakšen bi se našel – imeli primat v željah turističnih delavcev, da bi delali prav tam. In imeli kaj od tega, recimo kaj od tamkajšnjega blišča, ritma in tudi zaslužka. Pa kaže, da temu ni tako, kar sem med drugim zaznal pri tistih, s katerimi sem spregovoril o tem. V navalu načrtov, predvsem smelih glede na število pričakovanih obiskov in unovčitve le teh, so se ponudniki ušteli kako v investicijah, pa tudi v tem, da so tudi nekatere druge destinacije v tem času naredile korak ali dva v smeri boljše predstavitve, prilagoditve trendom pričakovanja ter cenovne primernosti. Letos so glavni “biseri” na teh pomembnih postavkah vsekali mimo. Prenekateri od tistih, s katerimi sem govoril, so bili očitno bolj realni v pričakovanjih ter bolj zadovoljni, da so svoj zaslužek in dobro počutje našli na otoku v Dodekanezih.
Grki podrejeni lastnemu ritmu in čezmernim pričakovanjem
Še en očiten premik je v grškem turizmu. Vse to, kar počnejo Grki in vsi vpeti v turizem kot celota v Grčiji kot segment gospodarstva zanjo, ki jo kot “conditio sine qua non”, postajajo le klasični del verige, ki se ne sme pretrgati niti za toliko, da bi tudi sami odšli na dopust in imeli kaj od tega. Ravno zato se zdi paradoksalno to, da je razumevanje same Grčije kot posebne in ekstra destinacije za počitnice razlog, da si jih Grki vse težje privoščijo. So postali “sužnji” ritma, ki so si ga vsilili sami sebi.
To je prišlo posebej do izraza tam, kjer pričakujejo, da so gostu s številčno omejenim kadrom na razpolago 24 ur na dan. Ob morebitnem pičlem iztržku so dvakrat prizadeti, enkrat zaradi čezmerne izrabe zaposlenih, drugič pa zaradi nezmožnosti nagrajevanja tistih, ki so vsak hip na razpolago. Moja realna ocena je, da bo v naslednjih letih več manjših destinacij imelo več možnosti za preboj pa tudi z realnimi pričakovanji in seveda s tistimi, ki so se prej zadrževali tam kjer je bilo veliko blišča in le malo užitka ali kakšne druge oblike satisfakcije.
Pa vendarle …
Grčija je zadosti velika destinacija kot celota, le enakomerno jo je treba forsirati in akceptirati. Ob morebitni uspešni fluktuaciji in dobri ter razpršeni ponudbi tudi tam, kjer še ni bil dosežen preboj, četudi je bilo na razpolago vse, kar morajo imeti, se ni treba bati, da bomo tudi v bodoče na naših potovanjih in počitnicah še naprej srečevali zadovoljne grške obraze.
