Piše: Vida Kocjan
Upravno sodišče je 9. julija 2025 razveljavilo gradbeno dovoljenje iz julija 2023 za prvi odsek južnega dela razvojne osi – hitre štiripasovne ceste med avtocestnim priključkom Novo mesto – vzhod in priključkom za Revoz pri Osredku. V Novem mestu so ogorčeni. Navajajo, da je zamik graditve južnega kraka 3. razvojne osi nova klofuta razvoju jugovzhodne Slovenije.
Kot razlog za razveljavitev dovoljenja je sodišče zapisalo, da je ministrstvo za naravne vire in prostor v postopku presoje vplivov na okolje uporabilo Uredbo o mejnih vrednostih hrupa v okolju iz leta 2018, ki pa jo je ustavno sodišče julija 2022 razglasilo za neskladno z ustavo. Vlada Roberta Goloba bi morala nato v roku enega leta odpraviti nepravilnosti, pa tega ni storila. Sodišče je zdaj v drugem poskusu novomeške civilne iniciative 3ROS-jug za razveljavitev dovoljenja odločilo, da te uredbe v vnovičnem postopku ni mogoče uporabiti.
Ali je to sploh mogoč razlog za razveljavitev?
Sodišče po navedbah iniciative drugih pritožbenih razlogov ni preverjalo. Ustavili so se pri tej uredbi in dovoljenje razveljavili. V Novem mestu pa se sprašujejo, kako je potem z drugimi presojami vplivov na okolje v državi in kaj to pomeni tudi za druge. Sprašujejo se tudi, ali je to sploh mogoč razlog za razveljavitev gradbenega dovoljenja. Odgovorov na to vprašanje do zdaj (še) ni.
Parcialni interesi nad interesi 150 tisoč prebivalcev
Na Mestni občini Novo mesto so ogorčeni zaradi odprave dovoljenja. Menijo, da parcialni interesi civilne iniciative prevladujejo nad interesi 150 tisoč prebivalcev jugovzhodne Slovenije. Opozarjajo, da zamude pri graditvi škodijo regiji in njenemu gospodarstvu.
Zapisali so, da se dolg države do tega dela Slovenije kopiči že vsaj od leta 2012, ko je bila trasa odseka umeščena v državni prostorski načrt. Dejstvo, da se začetek graditve še enkrat odmika v nedoločljivo prihodnost, pa je nesprejemljivo. Ob tem se sprašujejo, kako je mogoče, da lahko v urejeni demokratični državi, »ki si jo vsi skupaj prizadevamo graditi, parcialni interesi peščice posameznikov že debelo desetletje prevladujejo nad interesi 150 tisoč prebivalcev jugovzhodne Slovenije in preprečujejo ključni razvojni projekt«. Znova so izpostavili, da so naloge jasne: »DARS mora kot investitor zagotoviti ustrezno pripravljeno dokumentacijo, ki bo prestala pritožbe, izvršna državna oblast pa ustrezni zakonski okvir za prednostno odločanje in preprečevanje nadaljnjih nerazumnih pritožbenih postopkov ter proaktivno nadaljevanje postopkov na drugih odsekih južne trase tretje razvojne osi in zahodne novomeške obvoznice. Na teh odsekih ni civilnih iniciativ proti, ampak jasen enoten konsenz za. Jugovzhodna Slovenija s svojim izjemnim gospodarstvom, Novo mesto in Bela krajina si to že dolgo zaslužijo,« so dodali.
Začetki graditve segajo v leto 2012
Začetki graditve hitre ceste od avtoceste v Novem mestu z mostom čez reko Krko, povezovalno cesto do Revoza in dalje s predorom pod Gorjanci v Belo krajino segajo že v leto 2012. Takrat je bil sprejet državni prostorski načrt za to traso. Nato so bila pridobljena tudi evropska nepovratna sredstva v višini 400 milijonov evrov, ki pa so bila zaradi neaktivnosti poznejših vlad in zapletov, povezanih z novomeško civilno iniciativo, preusmerjena za druge infrastrukturne projekte. Dolenjci pa so ostali prikrajšani. Tudi lansko posojilo Darsu je potrdila vlada. Očitno s figo v žepu.
Stvari so premikale šele Janševe vlade
Po naših podatkih se od leta 2012, ko je ministrstvo za infrastrukturo vodil Zvone Černač, pa vse do leta 2018 pri projektu hitre ceste 3. razvojna os Novo mesto – vzhod ni nič premaknilo. Projekt je ostal nedotaknjen v predalu. Z mrtve točke ga je premaknila šele vlada Janeza Janše v letih od 2020 do spomladi 2022. In zdaj pod Golobovo vlado spet vse stoji.
Preučuje ga tudi Golobov minister
Z ministrstva za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak (Svoboda), se na tokratno odločitev upravnega sodišča niso odzvali. Za Demokracijo so sporočili, da »bodo ravnali v skladu z odločitvijo sodišča, ki jo trenutno še proučujejo«. O domnevno sporni uredbi in kaj bodo storili, zakaj tega niso uredili že v letu 2023, pa molčijo.
Kot je znano, bo ministrstvo glede na odločitev upravnega sodišča moralo znova oceniti projekt brez sklicevanja na uredbo o hrupu. Dokler ne bo sprejeta nova uredba, pa gradbeno dovoljenje ne more postati zakonito. Pričakuje se torej priprava novih, ustreznih ocen vplivov na okolje. Po navedbah civilne iniciative pa naj bi pripravili tudi celovito presojo alternativnih tras.
Posamezniki zavirajo razvoj
Civilna iniciativa (CI) se pritožuje na umestitev štiripasovnice skozi naselje Mačkovec, kar je bilo že leta 2012 potrjeno z državnim prostorskim načrtom. Članstvo CI javno ni objavljeno, po doslej dostopnih podatkih pa so vodilni iz vrst zaposlenih v javni upravi in nekateri novomeški bogati podjetniki, včasih predvsem iz vrst SD, danes verjetno tudi iz Svobode. Navedeni napotujejo, naj bi odsek od avtoceste vodil prek kraja Lešnica. Iz Lešnice pa sporočajo, da bodo tudi tam ustanovili CI in temu nasprotovali. Skratka, Dolenjci še dolgo ne bodo dočakali hitre ceste, Novo mesto pa se bo še dolgo dušilo v prometu.
Odzivi na družbenih omrežjih tudi kažejo, da so številni jezni na CI iniciativo, saj ta zavira razvoj.
Kritični v gospodarstvu
Zelo kritični na odločitev upravnega sodišča so tudi v Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine, ki jo vodi Tomaž Kordiš. Opozarjajo tudi na vlogo Evropske investicijske banke (EIB) in že lani odobreno posojilo Darsu v višini 120 milijonov evrov.
Dodajajo, da je EIB s svojimi svetovalnimi storitvami, vključno s tehnično pomočjo JASPERS, pomagala pri pripravi projekta s sodelovanjem pri študijah izvedljivosti in presojah vplivov na okolje. EIB tudi pričakuje, da bo projekt z navezavo na avtocesto A2, ki poteka od seveda do juga Slovenije, spodbudil gospodarsko rast na tem območju.
Gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine, ki je v letu 2024 ustvarilo več kot 7 milijard prihodkov in je močno izvozno usmerjeno, saj prek 60 odstotkov vsega izvozi, je že dlje časa infrastrukturno podhranjeno. Neustrezna prometna povezanost močno omejuje možnosti za nadaljnji razvoj podjetij, zmanjšuje konkurenčnost regije in otežuje vsakodnevne logistične poti. Odločitev sodišča bo tako neposredno vplivala na upočasnitev investicij v regiji in poslabšanje poslovnega okolja.
Ustavitev graditve po načrtih Golobove koalicije
Če se na prvi pogled zdi, da je zmagala novomeška CI, pa je na drugi strani jasno, da je odločitev o tem, da se graditev južnega dela 3. razvojne osi z izgradnjo mostu čez reko Krko odmika v nedoločeno prihodnost, in to predvsem zaradi zaveze zdajšnje vlade. Robert Golob in z njim Svoboda (poleg še Levica, DeSUS in Vesna – zeleni) je namreč aprila 2022 dal zavezo Glasu ljudstva. To pa je, da bodo upoštevali zahtevani moratorij na širjenje cestne infrastrukture. Poleg višjih davkov je moratorij na graditev cest namreč edino, kar v tej vladi izpolnjujejo.
