Ne delajmo se neumne, saj smo po tihem vendarle slutili in čutili, da bo do seksualnih izgredov, kakršni so se dogodili okrog novega leta v Kölnu oziroma po celi Nemčiji, Skandinaviji in državah Beneluksa, torej po celi Evropi, enkrat prišlo. Jaz sem jih – psihoanalitično argumentirano – celo napovedal, seveda ne v nacionalnih medijih ali režimskih časopisih, kakršni so Delo, Dnevnik in Večer, pač pa ravno na tem portalu in tudi v tedniku Demokracija in seveda na svojem blogu, Twitterju in Facebooku.
Že 9. novembra se je moj tvit glasil takole:
Sredi novembra sem se na to temo v nekem intervjuju razgovoril takole: “Moški del migrantov je v spletu okoliščin postal simbolno kastriran. Tega ti falični moški do sedaj niso bili vajeni; in ravno tega fenomena se jaz osebno zelo bojim. Moški, ki so brez falične moči, bodo nezavedno čutili, da morajo svojo seksualno potentnost pokazati ravno v seksu, morda tudi z izgredi in celo s kakšnimi mini terorističnimi akcijami, ki bodo versko zasnovane. In največji tihi užitek nekega simbolno kastriranega migranta bi v resnici bil, če bi avtohtonemu moškemu države, v katero se je preselil, lahko poseksal, posilil žen(sk)o, hčerko, mamo. In na ta fenomen je dobro računati – pričakovati ga je treba.”
“Posilstva so resnično legitimna opcija”
Pozneje sem ravno za Novo24tv dodal, da je evropske ženske lahko upravičeno strah, in to pred seksualnim izživljanjem, ker je fenomen simbolne kastracije moškega dela beguncev oz. migrantov – imenoval sem jih barbari (po starogrški terminologiji so to ljudje brez lastne države) – v resnici zelo pereč, in da so posilstva “resnično legitimna opcija”.
Seveda sem bil zasmehovan in izžvižgan s strani mnogih levih nergačev in kreatorjev levega javnega mnenja – ala Boris Vezjak. Izkazalo pa se je, da so si s tem javnim posmehovanjem mojim napovedim v resnici postavili spomenik lastne neumnosti in intelektualne šibkosti oz. nedozorelosti.
Zakaj se škafi gnojnice zlivajo po enih in istih?
Se nam pa v tem trenutku vsem postavlja neko drugo legitimno vprašanje: zakaj se nihče iz leve intelektualne srenje – na primer znamenite teoretskopsihoanalitične “triperesne deteljice” (Slavoj Žižek, Mladen Dolar in Alenka Zupančič Žerdin – in ne nazadnje sta tu tudi univerzalno pametni Renata Salecl in Vesna Vuk Godina), ki naj bi premogla znanje, skozi katerega bi lahko napovedala tovrstne seksualne izgrede, ni razgovoril v to prepovedano smer?
Ali zato, ker si niso upali reči bobu bob – ker bi bilo to pač v neskladju z njihovo osnovno (anarho)liberalno levo svetovno nazorsko ideološko opredeljenostjo, vključno z zagovarjanjem multikulturnosti? Ali pa zato, ker njihovo psihoanalitično znanje v resnici vendarle ni tako kompleksno, da bi zaznali razsežnost in nevarnost simbolne kastracije moškega dela migrantov in beguncev ter s strani prav teh simbolno kastriranih moških preteče seksualne izgrede? Ne nazadnje so tu tudi “priznani” politični analitiki, ki jih imamo in se imajo tudi sami za cvet slovenske politične analitike – za strokovnjake pa se imajo tudi na mednarodnem političnem področju (tu je npr. Delov tandem Žerdin-Markeš) …
Sprašujem se, ali moram biti res vedno jaz tisti grdi raček, ki načenja prepovedane teme in reče bobu bob … Tisti, ki imamo velik ego – in nimamo (več) kaj izgubiti – se seveda lahko izpostavimo. Ni pa nekako fer, da se na nehvaležne teme razgovorimo vedno eni in isti. Za zahvalo se po nas – vsaj po meni – zliva škafe gnojnice …
Igra seksualnega izživljanja “taharrush” lahko postane epidemija
Leve vlade nekaterih evropskih “multikulturnih” državah so doslej skrbno skrivale seksualne ekscese vseh tistih ekonomskih migrantov, tudi sedanjih beguncev, ki so se ravno v objemu simbolne kastracije že doslej občasno izživljali nad domačinkami – Evropejkami. Fenomen šele sedaj razkrinkanega rituala oziroma “igre”, imenovane “taharrush”, torej seksualnega izživljanja nad izbrano žrtvijo – žensko, je Evropi znan že dlje časa, vendar se je to do sedaj skrivalo. Evropska leva multikulturna politika je navkljub inkorporiranemu feminizmu na nek način, vsaj posredno, ščitila druge kulture in njihove običaje – tudi običaje Arabcev (muslimanov), da se skupinsko seksualno izživljajo nad na ulici “ujetimi”/”zajetimi” ženskami.
Dokler simbolna kastracija migrantov, pomešanih z begunci, ni bila tako evidentna, kot je v teh časih, “taharrush” ni bil aktualen – tudi v Nemčiji ga tako rekoč niso poznali. Sedaj pa lahko ta seksualna igrica, ki predstavlja del kulture Arabcev in/oziroma muslimanov, postane epidemija. In na to epidemijo je treba biti pozoren povsod tam, kjer mrgoli simbolno kastriranih migrantov in/oziroma beguncev.
Za osvežitev spomina: simbolna kastracija (moških) pomeni odsotnost vsakršne faličnosti, pomeni biti brez službe, brez vira finančnega prihodka, brez pomembnega javnega statusa, brez možnosti vstopa v žensko (seksualno) željo – pomeni biti odrinjen na margino, pomeni biti v seksualni deprivaciji – vulgarno rečeno: “biti brez kurca”.
Da spet vse potolažim: Slovenija na srečo ni med državami, kjer bi se takšna seksualna oziroma perverzna epidemija, kot se je zgodila oziroma se dogaja v Nemčiji in še nekaterih evropskih državah, lahko sploh pojavila in se širila. Vendarle pa bi se lahko oziroma morala kritična oziroma psihoanalitična misel razgovoriti v to provokativno in prepovedano smer. Tovrsten diskurz bi se moral širiti že zdavnaj – in v Sloveniji in v Evropi/svetu, pa se ni. Jaz sem svojo intelektualno in moralno dolžnost na to temo opravil že novembra.
Roman Vodeb
