Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija smo pod drobnogled vzeli v Evropskem parlamentu sprejeto Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji in odzive nanjo. Sprašujemo se, ali se bo vladajočim uspelo izviti iz referendumske zanke in razkrivamo težak nahrbtnik Boštjana Poklukarja, ki že zdavnaj ne bi smel več biti minister za obrambo. Objavljamo intervjuje s predsednikom Demosove osamosvojitvene vlade Lojzetom Peterletom, mednarodnim sekretarjem SDS Petrom Šuhelom in županom občine Šentjernej Jožetom Simončičem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Evropski parlament je prejšnjo sredo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Za resolucijo je glasovalo 357 poslank in poslancev, proti 266, 16 se jih je vzdržalo. »Danes občutim zadoščenje. Glasovali smo o resnici in dostojanstvu. Ne samo za žrtve komunizma v Sloveniji, ampak tudi širše. Nobena družina, noben narod ne bi smel čakati desetletja, da pokoplje svoje ljubljene. Komunistični totalitarizem in njegovi zločini povsod po Evropi še niso doživeli polne politične in pravne obsodbe, kar nas pušča ranljive. Zanikanje preteklosti pa omogoča povratek grozot,« je dejala pobudnica peticije in resolucije Romana Tomc.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Nato in referendum: Golobovo izvijanje iz lastne zanke
Referendum o Natu − da ali ne? A to sploh ni glavno vprašanje, pač pa je igračkanje z referendumi predvsem posledica resnih razpok v koaliciji in ustvarjanje dimnih zaves. Že takoj ko se je na dnevnem redu pojavilo vprašanje glede slovenskega članstva v Natu – izstop Slovenije sicer sodi v nabor »mokrih sanj« Levice –, je postalo jasno, da članstvo Slovenije ni pod vprašajem. Navsezadnje tudi zato, ker je za izstop iz zveze Nato potrebno »ustavno močno« politično in tudi plebiscitarno soglasje. To pomeni, da bi moral DZ za odstop od Severnoatlantske pogodbe zbrati dve tretjini glasov poslancev (najmanj 60). Z drugimi besedami: noben posvetovalni referendum o izstopu iz Nata nima zakonodajne moči, da bi lahko nadigral pravilo dvetretjinske večine. Razen morda ustavodajnega referenduma, kjer bi bila potrebna večina vseh volilnih upravičencev – to pravilo je bilo uporabljeno na plebiscitu leta 1990.
Ali se res vračamo v predosamosvojitveni čas?
Ko smo se Slovenci pred 34 leti praktično soglasno odločili za samostojno državo, je to tudi pomenilo, da smo se odločili za demokracijo in svobodno tržno gospodarstvo. Ključni element svobodnega tržnega gospodarstva, ki je edino sposobno zagotavljati dovolj visok BDP, ki prebivalcem omogoča želeni življenjski standard, je ekonomska svoboda posameznika. O tem govorijo rezultati številnih uglednih znanstvenikov[i] in Nobelovih nagrajencev. Z našo odločitvijo smo na ključnih področjih prekinili z državo, ki so nam jo po 2. svetovni vojni vsilili komunistični revolucionarji.
Intervjuji: Alojz Peterle, Jože Simončič in Peter Šuhel
Z Alojzom Peterletom, predsednikom VSO, smo se pogovarjali o odnosu do osamosvojitve ter pogledu na aktualna politična vprašanja. Ekskluzivno je za naš tednik spregovoril šentjernejski župan Jože Simončič, zlasti v povezavi z vladno potuho nasilnim pripadnikom romske skupnosti. Intervju, vreden branja, saj razkrije marsikatero ozadje! Za Demokracijo je spregovoril tudi dr. Peter Šuhel, ki deluje v Bruslju v Evropskem parlamentu kot svetovalec.
Arogantni in naduti lojalni »čistilec«, pripravljen za »depolitizacijo resorja in policije«
Boštjan Poklukar, letnik 1971, je kot član Liste Marjana Šarca (LMŠ) funkcijo ministra za notranje zadeve prvič opravljal od 18. septembra 2018 do 13. marca 2020. Drugič ministrsko funkcijo kot član stranke Gibanje Svoboda opravlja od 21. februarja 2023. Nasledil je Tatjano Bobnar, ki je bila primorana s tega mesta odstopiti. Še pred tem so ga Golobovi postavili za vodjo uprave za vojaško dediščino na ministrstvu za obrambo, to mesto je zasedel junija 2022. Leta 2015 se je zaposlil v Upravi RS za zaščito in reševanje, 1. septembra 2017 pa je prevzel vodenje Centra za obveščanje Kranj. Vmes je bil zaposlen v službi za protokol ministrstva za obrambo. V Poklukarjevi uradni predstavitvi na vladni strani je zapisano, da je bil od leta 1991 zaposlen na ministrstvu za obrambo, kjer naj bi bil opravljal različne naloge in dosegel čin višjega štabnega vodnika.
Kavarna Hayek in lekcija 1/7: Varčnost in podjetnost sta pot do bogastva
Pred leti je slovenska rokometna reprezentanca na Nizozemskem igrala prijateljsko tekmo. Zunaj je deževalo in v nekem trenutku je s stropa dvorane začelo kapljati. Tekma je bila za nekaj minut prekinjena, organizator je težavo hitro odpravil. Komentator slovenske nacionalne televizije si ob tem ni mogel kaj, da se ne bi norčeval iz gostiteljev, češ kako bogata država je Nizozemska, pa nima zidane dvorane, ampak montažno. To je bilo tipično razmišljanje nekoga, ki mu iskre med možganskimi nevroni preskakujejo v socialističnem ritmu. Nizozemci pač vedo, kje imajo mejo, zato živijo v skladu s svojimi zmožnostmi. Presodili so, da ne potrebujejo zidane dvorane, ki je draga tudi zaradi vzdrževanja, zato so naredili montažno.
Tribuna Janeza Remškarja: Kako je Kučan nastopil proti slovenski identiteti
S tem naslovom je bil objavljen moj tekst 14. 7. 2023. Tedaj sem spregledal zelo pomembno izjavo tovariša Milana Kučana iz februarja 1989, ko je izjavil: »Slovenske identitete, naj se še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot dela nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega! Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana.« Ocenjujem, da je bila taka izjava nesprejemljiva in podcenjujoča do naših prednikov in vseh Slovenk in Slovencev danes!
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične in pronicljive kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Tanja Brkić, Nina Žoher, Gašper Blažič, Mitja Iršič, Stane Granda, Miro Petek in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
