Piše: Metod Berlec
S prof. dr. Ernestom Petričem smo v drugem delu pogovora govorili o prispevku »Novi svet in Slovenija«, ki ga je napisal za zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program, in mednarodnem dogajanju.
Gospod Petrič, v svojem samostojnem prispevku za zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek z naslovom Novi svet in Slovenija pišete o nastajajočem novem svetovnem redu …
Glede na omejen prostor za pričujoči intervju morda svetujem zainteresiranim bralcem, da si tekst preberejo v zborniku. Tu naj le dodam, da me moje opazovanje in analiziranje mednarodnega dogajanja zlasti po 2. svetovni vojni pa do danes vodi do sledečih sklepov:
mednarodni (svetovni) red, vzpostavljen po 2. svetovni vojni in zamišljen kot večpolni z vodilno vlogo stalnih članic VS OZN, ki pa je sprva tja do 90. let prejšnjega stoletja funkcioniral na temelju dvostranskega ravnotežja moči, kot nekakšen hibridni svetovni red med bipolarnim (v stvarnosti ) in hkrati večpolnim (po zamisli in institucionalni urejenosti) je vse bolj stvar preteklosti;
nastalo je novo, večpolno ravnotežje moči, pri katerem ne gre več predvsem za ravnotežje med velesilami znotraj t. i. Zahoda, pač pa za Kitajsko, Indijo, Rusko federacijo, ZDA, islamski svet in EU, če se bo tej uspelo uveljaviti kot notranje povezani skupnosti njenih članic, in morda Brazilijo, Južno Afriko, Japonsko predvsem kot regionalnimi silami;
mednarodno skupnost še vedno tvori nekaj vodilnih držav ter širša skupnost srednjih in malih držav; zlasti te so v položaju, ko predvsem sledijo dogajanjem, ki jih usmerja ozek krog vodilnih držav;
prihodnji mednarodni red bo po vsem sodeč večpolen, vsekakor pa bodo potrebne pomembne korekture v institucionalni strukturi in pravnih okvirih, zlasti glede zagotavljanja miru; predvsem sistem OZN in še posebej vloga in položaj Varnostnega sveta bosta potrebna resnih razmislekov;
večpolen bo prihodnji svetovni red ne le glede centrov moči, pač pa tudi glede različnih vredno in politične organiziranosti; zahodna liberalna demokracija bo le eden od načinov družbene organiziranosti.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
