Piše: Lucija Kavčič
Ukrajina je tema, ki se je v pogovorih ljudje najraje izogibajo. Skoraj nihče več noče poslušati krvavih novic z bojišč. V Evropi se veliko ljudi, kar je srhljivo, vede, kakor da jih ni. Ker so (pre)blizu, ker so tam bolečina, kri in smrt.
Ker bi moral veljati »Nikoli več!«, kot je bilo sklenjeno pred 80 leti, ko se je končala 2. svetovna vojna. Ampak z mirom, ki je v Evropi nastopil pred 80 leti, je bilo nekaj narobe, in celo kljub kasnejšemu padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze so kali zla preživele in se razrasle tudi zato, ker se je demokratična Evropa zazibala v naiven sen blaginje in jih ni opazila ali pa je mižala. Zato je po skoraj po desetih letih v Ukrajini še vedno vojna.
Ukrajina bije težko bitko za obstoj svoje države in naroda, pravičen mir pa je daleč. Večina evropskih voditeljev ni verjela, da lahko posredovanje ameriškega predsednika Trumpa pripomore k mirovnim pogajanjem in miru v Ukrajini. Vsa ruska navidezna mirovna prizadevanja, saj do resnih pogajanj in premirja ni prišlo, so se po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom sesula v prah. Še posebej ker je, tako piše The Wall Street Journal, Trump evropskim voditeljem dejal, da Putin ni pripravljen končati vojne, ker se ima za zmagovalca. S tem naj bi bil Trump prvič neposredno priznal to dejstvo.
V skladu z načelom »Amerika prva!« ZDA sicer ne bodo nehale pošiljati orožja Ukrajini, vsaj dokler Ukrajina ali Evropa zanj plačata. Tako je podpora Ukrajine v največji meri odvisna od EU, ki je že pripravila nov sveženj sankcij proti Rusiji, zlasti proti obširni ruski floti v senci. Prizadevanja za mir v Ukrajini se nadaljujejo danes s pogajanji v Istanbul. Prihodnost Evrope je negotova …
