Piše: Petra Janša
»To je samo dodatna sol na rane svojcev,« je ob prenosu posmrtnih ostankov žrtev revolucionarnega nasilja iz prikritega grobišča Jama pod Macesnovo gorico v državno kostnico v Škofji Loki opozoril zgodovinar dr. Mitja Ferenc.
Prenos posmrtnih ostankov 3.450 žrtev povojnih pobojev iz brezna Macesnova gorica pri Kočevskem rogu v kostnico v Škofjo Loko je naletel na ostre odzive in kritike predstavnikov civilne družbe, sorodnikov pobitih in strokovne javnosti. Kritike so usmerjene predvsem v samovoljno odločitev Golobove vlade, ki je brez soglasja sorodnikov in mimo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč opravila omenjeni prenos posmrtnih ostankov.
Posmrtni ostanki 3.450 umorjenih moških
Spomnimo. Arheologi so od aprila do septembra 2022 v breznu pod Macesnovo gorico izkopali posmrtne ostanke 3.450 moških, ki so bili umorjeni od 2. do 10. junija 1945. Da so lahko odkrili posmrtne ostanke umorjenih, so morali izkopati okoli tri tisoč kubičnih metrov razstreljene kamnine. Zaradi razdrobljenosti kosti povsem natančno štetje žrtev ni bilo mogoče. Bilo jih je vsaj 3.450 in verjetno ne več kot 3.500. Okoli polovica, več kot 1.750, jih je bilo starih nad 24 let, več kot 800 jih je bilo starih med 20 in 23 let, več kot 800 pa manj kot dvajset let, nobeden pa ni bil mlajši od 14 let. Vsi so bili moški. Med izkopom posmrtnih ostankov je bilo najdenih več kot 10.000 predmetov. Večina predmetov je pripadala žrtvam, več kot 1.600 pa storilcem. Pričevanje pobeglih iz Jame pod Macesnovo gorico in raziskave med letoma 1990 in 2017, predvsem pa 2019 in 2022 so potrdile, da je bila Jama pod Macesnovo gorico morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov. Gre za prizorišče bratomora in z vsemi sredstvi varovani tabu titoizma, o čemer priča tudi dokumentarni film z naslovom »3.450 – bratomor v Jami pod Macesnovo gorico« avtorja dr. Jožeta Dežmana.
Dr. Ogrin: Vladajoči s pobitimi igrajo neiskreno igro
V izjavi ob začetku prenosa je predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin zapisal, da se vsakdo strinja, da je kostnica na pokopališču pri Škofji Loki dostojnejši kraj, kjer naj nepokopane žrtve iz Kočevskega roga čakajo na pogreb, kakor skladišče komunalnega podjetja. Odločitvi vlade pa nasprotujejo, ker se bojijo, »da se vladajoča politična levica s pobitimi igra neiskreno igro: govorijo o začasni lokaciji, praktično pa bo, potem ko bodo pokojni enkrat preneseni iz Kočevja v loško kostnico, pokop zanje končan«. Dr. Ogrin je dodal, da v Novi Slovenski zavezi prvotno niso nasprotovali prenosu pokojnih v kostnico, vendar so postavili pogoj, naj vlada pred prenosom sprejme sklep, da bodo žrtve pokopane v Ljubljani. »Če bi vladajoči imeli iskrene namene, bi tak preprost sklep sprejeli in nato poiskali zemljišče v lasti vlade za pokop, spremenili zakon o glavnem mestu ali pa bi določeno vrsto pokopališke dejavnosti z zakonom izvzeli iz pristojnosti občin ipd., toda vlada ni hotela sprejeti nobene od teh rešitev,« je še zapisal dr. Ogrin.
Vladna komisija za prikrita grobišča presenečena
Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi zgodovinar dr. Jože Dežman, je odločitev o prenosu posmrtnih ostankov presenetila. Dr. Dežman je v izjavi komisije za grobišča spomnil, da so se lani udeležili srečanja predstavnikov političnih strank, komisije in civilne družbe, ki predstavlja svojce umorjenih – ki ga je gostila predsednica republike. »Prav tam je bilo soglasno stališče svojcev in predstavnikov Katoliške cerkve, da se ne strinjajo s prenosom posmrtnih ostankov z ene začasne lokacije na drugo začasno lokacijo, dokler ne bo odločeno o kraju, načinu in času dokončnega pokopa, ki naj bi bila Ljubljana – glavno mesto države.« Kot je poudaril dr. Dežman, se je vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč pogovarjala tudi z obrambnim ministrom, s slednjim pa so tudi soglašali, da »sklep Vlade Republike Slovenije glede lokacije pokopa v Ljubljani predstavlja prvi pogoj za premik posmrtnih ostankov iz Kočevja«. Ker je minister sam odločil o stvareh, ki so v zakonu izvirna pristojnost komisije, se pri njih postavlja vprašanje, ali je mogoče »razumeti to potezo v kontekstu jasne odločitve vladne koalicije, da je opredelila pokopno mesto nepokopanih žrtev v Ljubljani«. V prihodnje v vladni komisiji pričakujejo, da bodo z namerami, ki so v njihovi pristojnosti, seznanjeni.
Dr. Ferenc: Gre za dodatno sol na rane svojcev
Dr. Mitja Ferenc je za Planet TV spomnil, da je bilo na lanskem srečanju pri predsednici jasno stališče društev, ki zastopajo interese svojcev, pa tudi vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, da prenos posmrtnih ostankov 3.450 žrtev iz Macesnove gorice z ene začasne lokacije na drugo začasno lokacijo nima smisla, če se ne odločijo o trajnem mestu pokopa. »Mislim, da je osemdeset let od teh pobojev zadnji čas, da se država sooči s tem problemom.« Menil je, da je to samo dodatna sol na rane svojcev, ki so premike pričakovali najprej ob demokraciji, ob spravni slovesnosti. »Sedaj pa se po petintridesetih letih še vedno soočamo s temi temeljnimi civilizacijskimi in humanitarnimi zadevami, ki si jih naša država, kot kaže, ne upa ali ne more spremeniti.«
Civilna iniciativa: Ne poslušamo Antigone, temveč Kreona
Tudi Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ostro nasprotuje omenjeni vladni odločitvi. Predsednica iniciative Vlasta Doležal Rus je pri tem poudarila, da gre za »nacionalno sramoto«, saj je bil prenos izveden mimo svojcev in brez soglasja organizacij, ki zastopajo njihove interese. »Zdi se, da še nismo sprejeli Antigoninega humanega sporočila. Še vedno nam vladajo razni kreoni,« je zapisala v izjavi. Ob tem je opozorila, da edini legitimni odločevalci o kraju pokopa ostajajo svojci žrtev.
Dr. Juhant: To je ovira do sprave
Tudi v Društvu Združeni ob Lipi sprave opozarjajo na neprimernost ravnanja s posmrtnimi ostanki v revoluciji pomorjenih žrtev. »Prenos pobitih žrtev iz Kočevja v kostnico v Škofjo Loko pomeni, da pristojni ne nameravajo urediti dostojnega pokopa žrtev, pač pa ga odložiti za nedoločen čas,« je opozoril dr. Janez Juhant, predsednik Društva Združeni ob Lipi sprave. Po njihovo gre tukaj za teptanje pravic žrtev in njihovih svojcev do osebnega groba kot tudi stališč strokovne javnosti, društev itn. Poudarjajo, da je treba zadevo urediti v skladu ustavnim redom in mednarodnimi dokumenti, ki jih je Slovenija podpisala. Neustrezno ravnanje po mnenju članov društva zgolj podaljšuje trpljenje, ki ga je povzročila revolucija, in je ovira do sprave ter nas oddaljuje od želenega »zaprtja« bolečega obdobja naše skupne zgodovine, svojci žrtev tako ostajajo drugorazredni državljani, Slovenija pa brezpravna družba.
