Piše: G. B.
Nekateri hrvaški mediji so v teh dneh prinesli na dan dokaj skrivnostno izjavo upokojenega zagrebškega nadškofa kardinala Josipa Bozanića, da je novi papež že izbran. Kar pomeni, da je konklave tako rekoč že formalnost.
No, izkazalo se je, da je bila izjava malce drugačna. Kot je dejal kardinal Josip Bozanić, zbor kardinalov volivcev dejansko skozi molitev in razločevanje iščejo novega papeža, ki pa ga je Sveti Duh že izbral. V tem smislu je konklave dejansko le formalnost. Kardinal Bozanić pravi, da je papež sicer že izbran od Svetega Duha, zbor kardinalov ga mora le najti, je dejal za RTL Danas.
Za Bozanića bo to sicer tretji konklave, prvič je na njem sodeloval leta 2005, ko je bil izbran papež Benedikt XVI. (Joseph Ratzinger). Na zadnjem leta 2013 se je volitev papeža udeležilo 115 od skupaj 117 kardinalov, ki so imeli na dan Benediktovega odstopa volilno pravico, torej starost manj kot 80 let (eden je to starost dopolnil samo nekaj dni kasneje). Takrat sta dva kardinala manjkala.
Tokrat pa naj bi manjkal samo eden. Kardinal Vinko Puljić, ki je najprej želel ostati doma, je sporočil, da se bo z dovoljenjem svojega zdravnika lahko udeležil volitev papeža. Na konklavu bo sodeloval tudi slovenski kardinal iz Argentine Vinko Bokalič Iglič, pa tudi beograjski nadškof kardinal Ladislav Nemet, oba sta bila v kardinalski zbor vključena v zadnjem krogu kardinalskih imenovanj.
Sta pa leta 2013 na konklavu sodelovala nekdanji ljubljanski nadškof, kardinal Franc Rode ter nekdanji nuncij v Sloveniji kardinal Santos Abryl y Castelló.
Tokrat bo kardinalov, ki bodo volili papeža, več, na konklave naj bi jih prišlo 133. Začel naj bi se med 6. in 12. majem, odvisno od tega, kdaj se bodo zbrali vsi kardinali z volilno pravico. Za nekatere bo potovanje velik izziv, tudi zaradi vojnih žarišč. Bo pa število evropskih kardinalov tokrat prvič pod mejo absolutne večine.
Glede na akutno bolezensko stanje papeža Frančiška od letošnjega februarja dalje pa je verjetno takrat že prihajalo do neformalnih posvetovanj, kdo bi sedanjega papeža lahko nasledil. Vendar praviloma v javnost ne pridejo imena najmočnejših kandidatov, saj jih “zadržijo zase”. Leta 2013 je bil kardinal Jorge Maria Bergoglio kot skoraj “neznan” kardinal izvoljen za papeža, čeprav se ga je omenjalo kot favorita že leta 2005. Kar povečuje možnost, da bi lahko v igro vstopil nekdo iz “ozadja”.
Je pa nedavno koprski škof Peter Štumpf dejal, da pričakuje kratek konklave. Mimogrede, škof Štumpf je še vedno apostolski administrator murskosoboške škofije, pričakovati je, da tam njegovega naslednika še nekaj časa ne bo. Tudi zato, ker sedanji apostolski nuncij Jean Marie Speich odhaja na Nizozemsko, njegovega naslednika še ni, postopki iskanja novega ordinarija v Murski Soboti pa se bodo tako precej zavlekli.
