Piše: Gašper Blažič
Kot berem v enem od zadnjih poročil o delovanju vlade, se slednja res zavzema za vse izključene, zapuščene in drugačne odrinjene.
Povedano po cerkveno: imamo sinodalno vlado. In članov naše vlade je ena sama ljubezen. Česa takšnega človek ne doživi vsak dan. To je res hvale vredna skrb za vsakega človeka. Čeprav imam občutek, da je vladna tovarišija pozabila pojasniti, kdo so v tem projektu izjeme.
No, najprej skoraj zagotovo janšisti. Ti so že po naravi izključeni, ker pač ne moreš hkrati biti vključen in podpirati opozicije. Je preprosto preveč nelogično. Kot bi hotel delati sneženega moža pri tridesetih stopinjah Celzija. No, pa ne pozabimo na naše, kot se jim popularno reče, bogove v belem, čeprav jih hoče vlada prebarvati v zeleno. Ker belih žab in podobnih dvoživk pri nas pač ne najdeš. In z njimi res ne moreš drugače ravnati kot tako, da jih javno okličeš za parazite, ker hočejo biti hkrati vključeni v javni zdravstveni sistem in izključeni iz njega, da torej delajo še zasebno oziroma »popoldanski espe«. Oboje hkrati pač ne moreš biti. Ali si vključen ali pa izključen. In če spadaš v skupino slednjih, tudi vladna sinodalna ljubezen ne pomaga kaj dosti. Si pač izključen na veke vekov, amen.
Sam nikoli ne bom razumel, kako je lahko vlada, ki temelji na laicistični in bojevito ateistični poziciji, kjer mora biti ločitev Cerkve od države stroga in dosledna, sploh lahko sprejela agendo papeža Frančiška o sinodalnosti in vključevanju. Ni to malo preveč sumljivo? No, mogoče so mislili samo, da je Golob ves čas povezan z elektriko in pač ni samo akustični inštrumentalist. Torej »unpluged«, kar bi lahko prevedli kot »izštekan« ali »odklopljen« ali celo »izključen«.
No, odklopljen od zdrave pameti je že tako ali tako. In votel. Sliši pa se dobro. Tudi brez elektrike.
