Piše: Vančo K. Tegov
Te dni so bili trije Bolgari na londonskem sodišču spoznani za krive sodelovanja v ruski vohunski skupini, ki jo je vodil nekdanji direktor nemškega podjetja za finančne storitve Wirecard Jan Marsalek, da bi za Kremelj izvajali nadzor v ameriškem vojaškem oporišču in sledili posameznikom, ki so bili tarče Moskve.
Catherine Ivanova, 43, Vanya Gaberova, 30, in Tikhomir Ivanchev, 39, so bili obsojeni na Old Baileyju v Londonu zaradi obtožb zarote za zbiranje informacij, koristnih za sovražno državo med avgustom 2020 in februarjem 2023. Obtožbe so zanikali.
Tožilci so povedali, da je trojica, skupaj z Orlinom Rusevom in Biserom Džambazovom, ki sta krivdo priznala pred začetkom sojenja, vohunila za novinarji in načrtovala organiziranje lažnega protesta pred kazahstanskim veleposlaništvom v Londonu.
Po trditvah tožilstva je Marsalek bolgarski skupini naročil, naj vohuni za ukrajinskimi vojaki, ki so bili na usposabljanju v ameriški bazi v Nemčiji.
Kako se spopasti in spopadati s tem?
To je zaenkrat. Daleč od tega, da so edini. Še najmanj edini ki to počnejo v korist Rusije. V letih do 2014 in kasneje, so Rusi svojo vohunsko mrežo toliko prilagodili in »posodobili« da se je ta mreža aklimatizirala« in postala glede mimikrijo ki jo obvladajo, skorajda težko ločljiva od tamkajšnjega pisanega londonskega in na splošno britanskega kolorita narodov, barv in vedenj v njihovem vsakdanu. Z druge je splošno znano, da je en del Bolgarov težko prenesel »ločitev« od Matere vseh Slovanov, Rusije. Še njihov predsednik Republike Rumen Radev, upokojeni general, je moskovski kader, ki je zrasel in se izšolal na sovjetskih in kasneje se došolal na ruskih vojaških akademijah kot pilot in poveljnik eskadrile.
Vohunski plevel, predvsem ruski, se je razrasel čez vso razumno mejo, tudi občasne oziroma sporadične akcije z bolj pičlim izplenom ne spremenijo sliko oziroma mrežo ki je nastala v postkomunističnem času in sedaj deluje povsod po svetu še posebej po Evropi, še najbolj pa v najbolj razvitih in najbolj pomembnih državah s posebno politično in ekonomsko težo.
Rešitev je možna, v kolikor se dela vztrajno in temeljito v državah, od koder izvirajo ti vohunski in subverzivni elementi. Šele na to se spraviti na mrežo. Do takrat pa bomo še večkrat »presenečeni«. Žal.
