Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Premier Robert Golob je sinoči na POP TV Urošu Slaku in na TVS Manici Janežič Ambrožič zagotovil, da bodo finančne posledica zakona o najvišjih pokojninah za elito kulturnikov proračun stale le nekaj deset tisoč evrov letno.
Novinarja ga v nobenem od medijev nista opozorila, da so njegove ocene povsem nore in v neskladju celo z napovedmi njegove lastne vlade, koliko bo stalo, ki so tudi nerealistično nizke.
Na POP TV je premier povsem neverjetno oceno uporabil, ko mu je Uroš Slak vprašanje postavil tako: “Janez Janša napoveduje, da šlo za referendum o privilegijih, ko ni denarja za dostojne pokojnine in da, če ga bo opozicija močno dobila, bo to skrajšalo vaš mandat. Ga bo res?” Golob je odgovoril:
“Nikakor, to je prvo. In drugo, govorimo o tem, da se uvajajo izredne pokojnine za par zaslužnih posameznikov s področja kulture. Tisti, ki so prejeli najvišja državna priznanja. Ne gre za leve in desne. Kulturniki, ki so prejeli taka priznanja, so vseh svetovnih nazorov. Gre se za to, da tisto, kar danes velja na ostalih področjih, se vpelje tudi na področje kulture. In strošek teh nekaj izrednih pokojnin bo mogoče par deset tisoč evrov na leto, medtem ko bo strošek tega nesmiselnega referenduma, nesmiselnega referendum, par milijonov, štiri ali pet milijonov evrov.”
Trditev premiera o par deset tisoč evrih letno kaže, da premier ali nima pojma, kaj je sam predlagal, ali je v šoli šprical pouk matematike ali pa namerno laže. Niti po najbolj stiskaših napovedih vlade same posledica zakona ne bo le par deset tisoč evrov letno.
Ocena Goloba je eno najbolj norih zavajanj zadnjih let. Presenetljivo Slaka in Manice Janežič Ambrožič na TVS ni zmotilo, da bi ga opozorila.
Po zakonu, ki so ga leve stranke v času vlade Mira Cerarja na predlog poslanca PS, SAB in DeSUS Petra Vilfana že sprejele za Vilfana samega in elito športnikov in športnih funkcionarjev, je država leta 2023 87-tim plačala 1.360.614 evrov dodatkov k pokojninam. Po zakonu, ki ga zdaj sprejemajo za kulturnike, bodo delili višje dodatke kot športnikom, do dodatkov do najvišje pokojnine tri tisoč evrov neto bo upravičen vsak prejemnik Prešernove nagrade po drugi svetovni vojni (z izjemo tistih, ki jih že dobivajo po zakonu iz socializma), do nekaj nižji pa množica prejemnikov nižjih nagrad tudi v zadnjega pol stoletja. Prešernovem nagrajencu bo povprečno dodeljenega okoli 400.000 evrov dodatka, če upoštevamo, da ob izpolnitvi pogojev lahko povprečen upokojenec računa, da ga bo prejemal okoli dve desetletji.
Premier se na POP TV ni zmotil. Tudi Manici Janežič Ambrožič na TVS je izrekel enako povsem napačno oceno o finančnih posledicah zakona, ki bo na referendumu. Tako:
“Stranka SDS je pač v predvolilni kampanji. Ta napoved referenduma je natančno to. Ampak upam, da se vsi zavedamo, da bo referendum, naj bi bil sprožen od tem, da bo par ljudi, zaslužnih kulturnikov dobilo državno priznanje tudi v obliki višje pokojnine. Ta strošek tega, letni, bo par 10.000 evrov. Na drugi strani pa imamo referendum za štiri ali pet milijonov, s katerim bomo poskušali prepreči, da bi par ljudi, zaslužnih kulturnikov, vseh barv, prejemalo nekoliko višjo pokojnino. To je popolnoma neresno in izključno samo politikanstvo.”
Tudi po zakonu, po katerem so se dodatki za zasluge k pokojninam dodeljevali še iz časa socializma (ZIPO), a zadnja desetletja le še peščici, je bilo leta 2023 121 upravičencem izplačanih 737.047 evrov dodatkov k pokojninam. In ne nekaj deset tisoč evrov. Vlade so bile pri določanju višine dodatka po ZIPU praviloma krepko bolj skromne kot bo zdaj zakon, ki bo na referendumu. Pogosto so dodeljevali dodatek, ki je znašal pol najvišje pokojnine, le izjemoma več. Več bo zdaj v čisto vseh primerih. Skoraj polovica vseh prejemnikov po socialističnem zakonu so bili leta 2023 dediči umrlih posameznikov za zasluge. Zakon iz časa socializma dedovanja dodatka ni določal, to so pozneje dodali v pokojninsko zakonodajo. Nov zakon tega več ne vsebuje, ni pa odpravil norega dedovanja dodatkov po tistim kulturnikih, ki dodatke še dobivajo po ZIPU. Podobnega zakona, ko bi dodeljevali najvišje mogoče pokojnine za zasluge kulturnikom in podobnim, ne pozna nobena država v Evropi.
Premier je s povsem noro finančno oceno o nekaj deset tisoč evrih letno pokazal, da celo ocen svoje lastne vlade o finančnih posledicah ne pozna. Asta Vrečko je v odgovoru poslancu SDS Andreju Poglajnu namreč naračunala, da bo že v primeru, če te dodatke vsako leto prejmejo le štirje upravičenci, dva Prešernova nagrajenca in dva nižja, letni strošek 180.000 evrov. Kar nikakor ni nekaj deset tisoč evrov.
Tako je to naračunala:
“Ob predpostavki, da je pokojnina upravičencev leta 2023 znašala v povprečju 1.200,00 evrov (približno 120% povprečne bruto pokojnine, kar je utemeljeno na predvidevanju, da potencialni predlagatelji zaradi svojih dosežkov prejemajo pokojnine, ki so vsaj nekoliko višje od povprečnih), je osnova za odmero dodatka po prvem odstavku 4. člena ZDPIDU v letu 2023 v povprečju znašala 1.495,37 evrov (2.695,37 – 1.200,00), torej približno 1.500,00 evrov. Glede na predvidene 4 nove upravičence na leto in tiste, ki izpolnjujejo pogoje ZDPIDU, a njihove vloge še niso rešene, se je ocenilo, da bodo finančne posledice znašale 15.000 evrov na mesec, v celem letu pa 180.000 evrov. V predlogu ZDPIDU se je torej višina dodatka k pokojnini za izredne dosežke na področju umetnosti ocenila na 750 evrov v polovični odmeri (50% osnove) in 1500 evrov v polni odmeri (100% osnove). Poudarjamo, da navedene ocene in izračuni temeljijo na predvidevanjih in podatkih za leto 2023, med drugim na podatku o najvišji pokojninski osnovi za leto 2023.”
A to, da bi se zgodile le štiri upokojitve, je čista znanstvena fantastika.
Celoten odgovor je bil takšen: