Piše: Bogdan Sajovic
Novi ameriški predsednik Donald Trump je v prvem tednu svojega mandata podpisal vrsto izvršilnih ukazov. Razpon tem je širok − od pomilostitev prek boja proti mamilom in nezakonitim migrantom, umika iz mednarodnih organizacij do ukrepov proti globoki državi.
V prvem tednu svojega drugega predsedniškega mandata je Donald Trump podpisal vrsto predsedniških izvršilnih ukazov, ki so dvignili precej prahu. Trumpovi nasprotniki, še posebno tisti, ki jih ti ukazi neposredno zadevajo, obtožujejo predsednika, da se ravna kot slon v trgovini s porcelanom.
Dejansko mnogi izmed teh ukazov popolnoma obračajo dosedanjo ameriško politiko, vendar je po drugi strani tudi res, da niso oziroma ne bi smeli biti presenečenje. Trump jih je napovedal ali vsaj nakazal med svojo volilno kampanjo, pravzaprav je prav na račun teh napovedi dobil na milijone glasov podpore.
Izstop iz pariškega dogovora in WHO
Izvršilni ukazi niso usmerjeni samo na eno ali dve politični vprašanji, pač pa “sekajo” vsevprek. Med prvimi ukazi, ki so dvignili precej prahu tudi v mednarodni skupnosti, sta umika Združenih držav Amerike iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Kar zadeva Trumpa, ta izstopa nista nič novega. Ta je ZDA z izvršilnim ukazom iz pariškega podnebnega dogovora umaknil že med svojim prvim mandatom, njegov naslednik Joe Biden pa je umik potem razveljavil. Trump meni, da je dogovor škodljiv za industrijske zahodne države, še posebno ZDA, da hromi in uničuje njihove ekonomije, medtem ko na drugi strani popušča Kitajski, Indiji in drugim nezahodnim državam. Da torej omogoča nepošteno konkurenco, za nameček pa ZDA to še financira s kontribucijo treh milijard dolarjev letno.
Kar zadeva WHO, je Trump ob koncu svojega prvega mandata sporočil izstop ZDA iz te organizacije, a tudi ta izstop je Joe Biden nato razveljavil. Trump kot razlog za izstop med drugim navaja šlamastiko ob izbruhu pandemije kitajskega virusa in vlogo Svetovne zdravstvene organizacije pri prikrivanju izvora in krivde za izbruh pandemije. Dodaten razlog so tudi mnogi korupcijski in drugi škandali, v katere so vpleteni organizacija ali njeni funkcionarji, vmešavanje organizacije v politiko in dejstvo, da ZDA nosijo levji delež financiranja te organizacije, ki nato skoraj vedno podpira politične resolucije, uperjene proti ZDA.
Izstop iz pariškega podnebnega dogovora že kaže posledice, saj se je precejšen del evropskega političnega vrha, ki se je še včeraj zaklinjal, da bo z zeleno politiko reševal planet, danes obrnil in začel razglašati, da bi veljalo “zeleno politiko znova premisliti”.
Udarec po prebujencih in globoki državi
Trump je z nizom ukazov udaril tudi po prebujenski politiki. Za začetek je v zvezni administraciji ukinil vse urade za “raznolikost in vključevanje” (DEI), kar je drugo ime za promoviranje teorij spola in tako imenovane pozitivne diskriminacije, se pravi prednostnega zaposlovanja na podlagi spolne usmerjenosti, rase ali spola. Trump je razglasil, da bodo od zdaj ZDA spet “meritokratska družba”, v kateri bodo zaposlovali na podlagi kvalifikacij in sposobnosti. Ukazal je tudi vsem zveznim uradom in službam, da takoj umaknejo ves material v podporo politiki DEI, prav tako je prepovedal izobešanje mavričnih zastav na zveznih uradih. Za nameček je še razglasil, da bodo vse lokalne skupnosti ali javne ustanove, denimo univerze, ki bodo propagirale DEI, izgubile dotacije iz zveznega proračuna. Prva so se na te spremembe odzvala podjetja, ki so začela kot po tekočem traku ukinjati svoje lastne urade DEI in napovedala konec sledenja prebujenski politiki.
Trump je z izvršilnim ukazom odločil, da sta samo dva spola − moški in ženski − zato je ukazal, da tako imenovane transspolne osebe ne smejo uporabljati toalet, garderob itd., ki niso namenjene njihovemu biološkemu spolu. To velja tudi za športna tekmovanja; biološki moški, ki si umišljajo, da so ženske, ne bodo smeli več tekmovati v ženski konkurenci.
Sicer pa je Trump z izvršilnimi ukazi krepko zamahnil po zvezni birokraciji, kar ni čudno. Že desetletje mu namreč globoka država greni življenje in zdaj je prišel čas, da se poravnajo računi. Trump je ustanovil urad za vladno učinkovitost (DOGE) in ga poveril najbogatejšemu človeku na svetu Elonu Musku. Musk se je proslavil, potem ko je kupil spletnega velikana Twitter (danes X) in odpustil 80 odstotkov razbohotenega osebja − v prvi vrsti oddelke, ki so propagirali in izvajali politiko DEI, potem pa še vse, ki so bili zaposleni na podlagi “pozitivne diskriminacije”. Kljub napovedim, da bo to uničilo podjetje, to kar uspešno posluje. Trump zdaj pričakuje, da bo Musk zasekal globoko v razbohoteno zvezno administracijo, ki brez oboroženih sil šteje pol tretji milijon uradnikov. Musk naj bi oklestil tudi razmetavanje javnega denarja in zmanjšal zvezne izdatke vsaj za 1000 milijard dolarjev letno, čeprav mnogi menijo, da je to vseeno preveč optimističen načrt.
Trump je poleg tega zamrznil zaposlovanje v zvezni administraciji, ukinil pa je tudi delo od doma. V času pandemije kitajskega virusa je namreč zaradi varnostnih ukrepov precej zveznih uradnikov delalo od doma, potem pa se je ta način marsikje obdržal. Trump meni, da če se morajo zaposleni v zasebnem sektorju vsak dan prikazati na delovnem mestu, se bodo morali tega držati tudi birokrati, ki jih ti delavci navsezadnje plačujejo prek davkov.
Zvezna birokracija je seveda na okopih in že vlagajo tožbe, da bi vsaj odložili, če ne preprečili napovedanih ukrepov.
Pomilostitev talcev globoke države
Trump je izdal pomilostitev za več tisoč ljudi, ki so bili obsojeni zaradi “upora”, ker so sodelovali v demonstracijah pred Kapitolom 6. januarja 2021. Šlo je za Trumpove podpornike, ki so bili prepričani, da so demokrati v navezi z globoko državo goljufali na predsedniških volitvah 2020. Zvezna administracija je težko udarila po teh protestnikih in jim odmerila večletne zaporne kazni. Zaprli so tudi na desetine ljudi, ki jih sploh ni bilo v prestolnici, a so jih obtožili, da so na daljavo prek spleta spodbujali “upor”. Trump je že prvi dan prevzema funkcije z izvršilnim ukazom izdal popolno pomilostitev vseh teh obsojencev, ki jih je imenoval politični zaporniki in talci globoke države. Poleg njih je pomilostil tudi več sto obsojenih zaradi “spodbujanja sovraštva”; gre za ljudi, ki so protestirali pred klinikami za splave ali samo molili v upanju, da si bodo ženske, ki so se odločile za splav, premislile.
Trump je z izvršilnim ukazom prepovedal tudi vsakršno zvezno cenzuro spletnih omrežij. In kot po čudežu so lastniki spletnih velikanov, denimo Mark Zuckerberg, ki so še pred nekaj dnevi glasno navijali za cenzuro pod pretvezo “boja poti lažnim novicam” oziroma “boja proti sovražnemu govoru”, čez noč razpustili cenzorske urade v svojih podjetjih.
Boj proti kriminalu in nezakonitim migracijam
Na drugi stani je Trump napovedal brezkompromisen boj proti kriminalu na mnogih področjih. Kartele, ki se pečajo s trgovino z mamili ali s prevažanjem nezakonitih migrantov, je Trump razglasil za mednarodne teroristične organizacije. To pomeni, da bo lahko po njih udaril ne le z vso močjo ameriških policijskih agencij, ki jih sicer v Združenih državah Amerike ne manjka, pač pa tudi z obveščevalnimi službami in ameriškimi oboroženimi silami, vključno s specialnimi enotami. Zagrozil je s političnimi in z gospodarskimi sankcijami tudi sosednjima Kanadi in predvsem Mehiki, če ne bosta ostreje nastopili proti tihotapcem, ki delujejo z njunega ozemlja. Sicer pa je Trump razglasil za teroristične organizacije še nekaj islamističnih tolp na Bližnjem vzhodu in v Afriki, poleg tega je spet uvrstil Kubo na seznam držav podpornic terorizma, s katerega jo je Bidnova administracija umaknila.
Seveda pa ni pozabil na “kronski dragulj” svoje predvolilne kampanje, na nezakonite migracije. Z izvršilnim ukazom je naložil dokončanje zidu ob meji, ki naj bi preprečeval migracije, poleg tega pa je takoj poslal nove vojaške enote (za začetek 1.500 vojakov) na obmejno območje. Vsa mesta, ki se bodo upirala izročitvi ilegalcev, namenjenih izgonu iz ZDA, pa bodo izgubila dostop do denarja iz zveznega proračuna.
Eden najpomembnejših ukazov, ki jih je Trump izdal, pa bo imel daljnosežne posledice, saj je njegov namen, da sproži ustavno presojo 14. amandmaja k ameriški zvezni ustavi, ki omogoča državljanstvo na podlagi kraja rojstva. Vsak, ki se rodi na ozemlju ZDA (razen otroci tujih diplomatov), namreč postane avtomatsko ameriški državljan. Migranti to izkoriščajo in pošiljajo v ZDA visoko noseče ženske, da tam rodijo otroka, ki kot državljan postane “sidro” za celotno družino, saj ga ne morejo izgnati in seveda tudi ne njegovih staršev. Še več: prek tega otroka se lahko iz “humanitarnih razlogov” združijo družine, se pravi, da pride v ZDA tudi širno sorodstvo tega otroka. Trump z izvršilni ukazom spodbija samoumevno državljanstvo teh otrok v primeru, da je mati v državi ilegalno (se pravi, da krši ameriške zakone), oče otroka pa ni ameriški državljan oziroma zakoniti rezident. Enako naj bi veljalo tudi v primeru, če je mati otroka v ZDA začasno, denimo kot turistka ali študentka.
Ta ukaz bo predmet neštetih pravnih debat in bo zagotovo končal na vrhovnem sodišču, kar je tudi Trumpov namen. Naj bo končna razsodba takšna ali drugačna, vsaj naslednjih sto let bo imela ključni vpliv na proces migracij in imigracijsko politiko ZDA.
