Piše: L. K.
Pogovarjali smo se s slovakistom, prevajalcem in nekdanjim profesorjem na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Andrejem Rozmanom, ki je sodeloval pri pripravi študijskih programov za bohemistiko, polonistiko in slovakistiko na FF. Tokrat je razkriva svoje poglede na aktualno dogajanje na Slovaškem, kot so obsežni protesti proti slovaškemu premierju Ficu.
Do obsežnih demonstracij na Slovaškem (24. januarja je protestiralo okoli 100 000 ljudi po vse državi) je prišlo zaradi Fica in njegove odkrite proruske politike, potovanja v Moskvo – za ta razlog vemo, gotovo pa je še kakšen?
Vprašanje, ali so demonstracije na Slovaškem izključno posledica Fica in njegove proruske politike, je kompleksno in zahteva podrobnejšo analizo. Čeprav je Ficova politika in njegovi odnosi z Rusijo zagotovo eden od pomembnih dejavnikov, ki so privedli do protestov, je preprosto reči, da so demonstracije zgolj zaradi njega, prevelika poenostavitev. Za Ficovo prorusko usmeritev se vleče dolga sled ruskih agentov. Ko se je podrla vojna napoved Kijev v treh dneh, so ruski agenti v EU začeli iskati koristne idiote, ki so jih našli v Ficu in Orbanu. Ficova stranka SD-smer je hibrid med našo SD in Gibanjem svoboda. Putin je Ficu dal natančna navodila, kako naj ukrepa proti Ukrajini in EU.
Protesti na Slovaškem so tudi odraz nezadovoljstva z različnimi vidiki družbenega in političnega življenja. Na Slovaškem so se poleg proruske politike pojavili tudi protesti zaradi kulturne politike, odpuščanja vodstvenih kadrov v kulturnih ustanovah in omejevanja financiranja LGBT+ skupnosti so sprožila veliko nezadovoljstvo. Podobno kot v Sloveniji so tudi na Slovaškem spremenili zakon o STV (televiziji), leva politika na vsemogoče načine vpliva na svobodo javnih medijev, kar še povečuje nezadovoljstvo med ljudmi. V primerjavi s slovensko televizijo slovaška televizija ne juriša tako proti opoziciji. Podobni problemi kot v Sloveniji so na Slovaškem v zdravstvu, šolstvu in športu.
Na Slovaškem so protesti pokazali, da civilna družba ne bo pasivno opazovala, kaj počne vlada. Protesti so odraz kompleksnih družbenih in političnih procesov, ki se dogajajo v državi. Kolikor poznam Slovake, bodo protestirali tako dolgo, doker Fico ne bo odstopil.
Katere druge dejavnike bi lahko povezali s protesti na Slovaškem?
To, da ste opazili povezavo med protesti na Slovaškem in pobudami, kot je “Mir Ukrajini”, kaže na vašo pozornost do aktualnih dogodkov. Kratko rečeno, za takimi pobudami stoji širok spekter ljudi in organizacij, ki jih povezuje skupna želja po miru, demokraciji in človekovih pravicah.
Zakaj je Fico obtožil Zelenskega, da se vmešava v slovaške zadeve?
Odnosi med Slovaško in Ukrajino so kompleksni in so se skozi zgodovino spreminjali. Trenutno so zaznamovani z rusko agresijo na Ukrajino, kar je okrepilo solidarnost med obema državama. Kljub izzivom pa obstaja močan potencial za nadaljnje poglabljanje sodelovanja med Slovaško in Ukrajino.
Ficova kritika Zelenskega temelji na tem, da se je za Fica čas ustavil pred štiridesetimi leti. Še vedno je prepričan, da je Rusija velesila. Ne ve pa, da je ta status izgubila že pred napadom na Ukrajino. Ukrajinski mediji so pred dnevi poročali, da so ruske izgube, ubiti in ranjeni vojaki, dosegle številko 833.000. To pomeni, da v Rusiji človeško življenje nima cene. Rodil si se pri Putinu in umrl boš pri Putinu. Njemu gre samo za oblast. Fico je Zelenskega povabil na srečanje ob slovaško-ukrajinski meji. Zelenski mu je odgovoril: «Če se hočeš srečati z mano, pridi v Kijev.« Tega pa Fico ni sprejel, še vedno v slovaških medijih vali vso krivdo za prekinitev plina na Ukrajino, čeprav pravi krivec sedi v bunkerju v Moskvi. »Bratislava ni Moskva in Slovaška ni Rusija, je evropska država,« je rekel Zelenski. Fico pač mora do pike natančno uresničiti Putinova zapovedana navodila.
Kaj menite o morebitnih pogajanjih za mir v Ukrajini?
“Nemogoče je izključiti Ukrajino iz katere koli pogajalske platforme. V nasprotnem primeru ta pogajalska platforma ne bo imela pravih rezultatov,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ukrajinski predsednik. “Pred vsakim srečanjem, kakršno koli že bo, je primerno na papirju vzpostaviti format. Kako lahko dosežemo pravičen mir? Mislim, da bi se morali danes osredotočiti na to,” je dejal in izrazil bojazen, da bo Rusija izbrala obliko “mirovnega dekreta” brez odobritve Ukrajine.
Če se vrnemo k Slovaški – kakšna je slovaška opozicija, kdo so njeni voditelji?
Člani slovaške opozicije imajo različna ideološka izhodišča in programe, vendar jih združuje skupni cilj – zamenjava vladajoče stranke ali koalicije. Zaradi raznolikosti slovaške opozicije je težko govoriti o enem samem voditelju. Vendar pa obstajajo posamezniki, ki so v opoziciji bolj vidni in vplivni. Med njimi so: Michal Šimečka: Vodja stranke Progresivna Slovaška (Progresívne Slovensko, PS), ki velja za eno od največjih opozicijskih strank. Šimečka je liberalni politik, ki zagovarja proevropske vrednote in socialno pravičnost. Richard Sulík: Predsednik Stranke liberalnih demokratov (Liberálno-demokratická strana, SaS). Sulík je ekonomist in zagovornik liberalne ekonomije. Peter Pellegrini, nekdanji premier Slovaške in trenutni predsednik stranke Hlas-SD. Pellegrini je socialdemokrat, ki se je odcepil od Smer-SD Roberta Fica. Do opozicije zavzema nevtralno pozicijo. Hoče biti predsednik vseh državljanov. Pomembna slovaška stranka je tudi Krščansko demokratično gibanje (KDH), katere predsednik je Milan Majerský. V vladni koaliciji je Slovaška narodna stranka (SNS), katere predsednik je podpredsednik slovaškega parlamenta Andrej Danko, ki je tudi z delegacijo somišljenikov obiskal Moskvo in pošiljal pozitiva sporočila o kakovostnem življenju v Moskvi iz supermarketa.
Kakšni so cilji slovaške opozicije?
Glavni cilj slovaške opozicije je seveda zamenjava vladajoče koalicije. Poleg tega se opozicijske stranke zavzemajo za demokratizacijo države. Opozicija pogosto kritizira vladajočo stranko zaradi avtoritarnih tendenc in kršenja demokratičnih načel. Korupcija je na Slovaškem velik problem, zato se opozicija zavzema za boj proti njej in za večjo transparentnost v politiki. Opozicijske stranke pogosto obljubljajo izboljšanje socialne situacije in večjo zaščito ranljivih družbenih skupin. Večina opozicijskih strank zagovarja tesnejšo integracijo Slovaške v Evropsko unijo.
Če vržejo Fica z oblasti, ali lahko opozicija sestavi dobro vlado?
Če želimo razumeti današnje politične razmere na Slovaškem in vlogo opozicije, je nujno, da pogledamo nazaj na obdobje tranzicije, ki je bil zapleten in večplasten proces, ki se je začel z razpadom Čehoslovaške leta 1993 in se nadaljuje še danes. To obdobje je bilo zaznamovano z ekonomskimi reformami, prehod iz centralno načrtovanega gospodarstva v tržno gospodarstvo je prinesel številne izzive, kot so privatizacija, brezposelnost in socialne neenakosti. Uvedba večstrankarskega sistema, oblikovanje novih političnih strank in boj za oblast so bili ključni elementi tranzicije. Spreminjale so se vrednote, življenjski slog in identitete ljudi.
Mnogi današnji problemi na Slovaškem imajo torej svoje korenine v obdobju tranzicije?
Ja, in to vključuje korupcijo, neenakosti, polarizacijo družbe in nezaupanje v politične institucije.
Korupcija je, kot sem že omenil, postala velik problem, ker so se številni politiki in poslovneži okoristili na račun privatizacije in drugih procesov tranzicije. Raziskovanje korupcije je stalo življenje raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. Novinarjeva smrt pa je povzročila padec druge Ficove vlade.
Tranzicija je oblikovala politično kulturo Slovaške, ki se odraža v odnosu državljanov do politike, vloge političnih strank in v delovanju državnih institucij. Izkušnje iz obdobja tranzicije so vplivale na oblikovanje današnje opozicije. Nekatere opozicijske stranke so nastale v tem obdobju, druge pa so se razvile iz prejšnjih političnih sil.
Kaj imate v mislih?
V nasprotju s Slovenijo je imela Slovaška težje razmere v Ogrski, šele v devetdesetih letih
Pred leti sta nastali dve politični stranki: katoliška Slovaška ljudska stranka in protestantska Slovaška narodna stranka. Do leta 1919 Slovaki niso imeli niti ene slovaške šole, vse se je spremenilo z ustanovitvijo Češkoslovaške republike. Slovaki so v nasprotju s Slovenci imeli srečo, da so se pridružili gospodarsko, politično in kulturno najrazvitejši Češki, kar pa nam s Srbi ni uspelo. V nasprotju s Kraljevino Jugoslavijo je bila Češkoslovaška republika ena izmed najrazvitejših evropskih držav. Za oba naroda je bila katastrofa leto 1939, razpad države in 1948 komunistični puč…
Skratka, če želimo razumeti današnjo slovaško opozicijo, moramo upoštevati, kako so se posamezne stranke oblikovale in razvijale v obdobju tranzicije. Nekatere stranke so nastale kot odgovor na določene težave, ki so se pojavile v tem obdobju, druge pa so se prilagodile novim razmeram in spremenile svoje programe, kot pri nas….
