Piše: dr. Andrej Umek
Ko sem danes (22. januarja) na televiziji gledal inavguracijo novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, so me njegove napovedi spomnile na obljubo Johna F. Kennedyja na njegovi inavguraciji l. 1961. Mogoče sem kot inženir za širšo javnost nekoliko nekritično slišal ravno ti dve napovedi. Vendar sem prepričan, da je napoved JFK, ki je bila seveda uresničena, bolj kot karkoli drugega oblikovala svet, ki ga danes poznamo. In prav tako sem prepričan, da bo Donald Trump svojo napoved uresničil in da bo njena uresničitev odločilno oblikovala Svet v prihodnjih desetletjih.
Predsednik Kennedy je v govoru na svoji inavguraciji jasno napovedal, da bodo Združene države pred koncem desetletja, to je pred letom 1970, postavile človeka na Luno. Bolj kot samo dejstvo, da je človek pristal na Luni, je za Svet, kot ga danes poznamo, pomembno dejstvo, da je ta pristanek in seveda povratek zahteval razvoj številnih novih tehnologij predvsem na področju novih materialov in računalništva.
Vsem, ki smo z zanimanjem spremljali uresničevanje cilja predsednika Kennedyja, je kmalu postalo jasno, da človek ne more voditi pristanka na Luni, ker so njegove reakcije prepočasne. Za pristanek na Luni je torej potrebno razviti dovolj majhen in lahek računalnik, ki pa bo sposoben prevzeti tako zahtevno nalogo. V ameriškem tehnološkem podjetju Hewlett-Packard, danes znanem kot HP, so to nalogo z odliko opravili. In, kar je še mogoče bolj pomembno, ta računalnik iz lunarnega modula je samo šest tednov po prvem pristanku astronavtov na Mescu l.1969, torej v roku, kot ga je JFK napovedal, prišel na tržišče kot HP9700 in postal prvi namizni ali osebni računalnik. Ko je bila enkrat pokazana možnost in koristnost osebnih računalnikov, je temu sledil boom v njihovem razvoju in uporabi.
Cilj pristanka na luni je imel številne tehnološke posledice
Brez pomisleka lahko trdim, da je osebni računalnik v zadnjih nekaj več kot petdesetih letih preobrazil človeško družbo, jo napravil produktivnejšo in ji omogočil višji življenjski standard. Tudi prenosni računalnik, na katerega pišem to kolumno, je produkt firme HP. Ker pa je lunarni modul zaradi teže lahko nosil samo en računalnik, nalog zanj pa je bilo več, je bil razvit nov tip programov, ki imajo več nalog, kot so nadzorovanje višine nad točko pristanka, hitrosti, zalog goriva idr. Angleški izraz za to je multi task programming. Razvoj osebnih računalnikov, ki je bil posledica cilja, ki si ga je zastavil JFK, je omogočil informatizacijo in kasneje tudi robotizacijo družbe vsaj v razvitejših delih sveta. To pa je imelo za posledico znaten dvig življenjskega standarda.
Cilj, ki ga ja JFK predstavil na svoji inavguraciji, je bil zastavljen tudi zato, da bi ameriški astronavti pristali na Mescu pred sovjetskimi. Kot vemo, sovjetski kozmonavti nikoli niso pristali na Luni. Razlog zato je bil, da Sovjetska zveza in komunistični blok nikoli niso bili sposobni razviti dovolj sposobnega računalnika. To pa ni bilo odločilno samo za vesoljsko tekmo, ampak je poglobilo in s časom še poglabljalo tehnološki prepad med svobodnim in komunističnim delom sveta. Ta tehnološki prepad je dvajset let kasneje izkoristil predsednik Ronald Reagan in začel z Vojno z imperijem zla (War on Evil Empire). Bistvo te vojne je bila prepoved izvoza visokih tehnologij (lista CoCom) v komunistični blok. In ta prepoved je odločilno prispevala h kolapsu komunističnih režimov v Srednj in Vzhodni Evropi. Tudi zaradi vizionarstva JFK danes živimo v demokratični državi članici EU.
Svet pričakuje nove tehnološke razvoje
Zaradi pravkar povedanega sem še kako pozorno prisluhnil inavguralnemu nagovoru Predsednika Donalda Trumpa, ko je napovedal, da bo postavil ameriško zastavo na Mars. Upam in verjamem, da mu bo to tudi uspelo. Pomembnejše kot sam uspeh, realizacija najavljenega cilja, so njegovi, recimo jim, stranski učinki. Prizadevanja, da se postavi ameriška zastava na Mars, bodo nedvomno zahtevala in hkrati vodila do hitrega tehnološkega razvoja v Združenih državah. Prepričan sem, da bo cilj, o katerem je govoril predsednik Trump, še utrdil Združene države na mestu vodilne tehnološke sile. To pa je z ozirom na politično situacijo v svetu izredno pomembno.
Naj spoštovane bralce samo spomnim, da so danes evropske demokracije in Združene države izpostavljene izzivom in grožnjam totalitarnih držav in blokov, pa naj gre za Rusijo, komunistični blok na čelu s Kitajsko ali islamistični blok na čelu z Iranom. Vse te države in bloki imajo za cilj uničiti evropski civilizacijo. Na nekaterih področjih na robu evropske civilizacije so te grožnje in konflikti totalitarnih blokov že prešli v vojaške spopade. Zato verjamem da je zagotavljanje varnosti prioritetna naloga demokratičnih držav. In nič bolj ne zagotavlja varnosti demokratičnih držav kot demokratični razvoj in njihova tehnološka superiornost. Očitno predsednik Trump to razume, tako sem vsaj jaz razumel njegov inavguralni govor, tako kot je predsednik Kennedy to razumel med hladno vojno.
Na koncu želim izraziti upanje, da bodo tudi evropski voditelji razumeli Trumpovo sporočilo in poskrbeli, da se bo EU pridružila Združenim državam na tehnološkem vrhu, kar nam bo zagotavljalo varnost in visok življenjski standard. In to si vendar želimo.
