Piše: mag. Tadej Ian, politolog, družboslovec in publicist
Predsedniška kampanja v ZDA je bila letos dosti bolj usodna, kot si večina ljudi v ZDA in Evropi misli. Zmaga Donalda Trumpa in poraz Kamale Harris ima za Zahod tak pomen, kot ga ima za človeka to, da se izogne krogli, izstreljeni iz puške. Harrisova bi Zahod potisnila v civilizacijsko katastrofo in svet pripeljala na rob uničenja.
Ponorelo prebujenstvo (wokeizem), slabenje vpliva ZDA, rast moči Kitajske, Rusije, Irana, Severne Koreje in drugih diktatur, gospodarsko in kulturno slabenje Zahoda ter bržkone celo tretja svetovna vojna – vse to bi nas čakalo pod Kamalo Harris.
Od Obame do Kamale
Barack Obama je bil katastrofalen predsednik ZDA, ki je prevaral ameriško volilno telo, ki se še zdaj ni otreslo njegovega uničujočega šarma, ki mu je omogočil, da so se ZDA znašle na kolenih. Pred Obamo so bile ZDA in EU močne tako gospodarsko kot politično. Nikomur na svetu ni padlo na pamet, da bi izzival vojaško moč ZDA. Na mednarodnem parketu je bil Obama vojni hujskač, ki je zaostril odnose z Rusijo, kar je kasneje pripeljalo do ruske invazije na Ukrajino. Ne samo da sta se pod Obamo vojni v Afganistanu in Iraku razplamteli, pač pa je s svojo nespametno politiko Obama pripomogel k sproženju arabske pomladi, in ko se je ta že dogajala, še pripomogel k destabilizaciji razmer. Zgodili sta se libijska in sirska državljanska vojna, v katerih so ZDA pod Obamo posredovale. Sirska državljanska vojna je močno destabilizirala EU, saj so jo začeli preplavljati najprej begunci iz Sirije in potem še migranti iz preostalega muslimanskega sveta – vse to je torej Obamova krivda. Obama je vztrajal pri vojni proti drogam, kar je pomenilo vsiljivo politično in vojaško vmešavanje ZDA v Latinsko Ameriko, a vse to seveda pretoka drog v ZDA ni ustavilo. Poleg tega je Obama lansiral program vojskovanja z droni, kar je pomenilo pogoste ameriške napade na Pakistan, Somalijo in Jemen. Jemen je bil predvsem zaradi vmešavanja ZDA tako destabiliziran, da je v njem sledila uničujoča državljanska vojna. Vse te vojne, za katere je odgovoren Obama, so povzročile pojavljanje večpolarnega sveta v mednarodnih odnosih in močno vsestransko oslabile ZDA in EU. Na drugi strani je pod Obamo zacvetelo za zahodno civilizacijo rakotvorno prebujenstvo, naprej v ZDA in potem še v Evropi, kar je dodatno destabiliziralo Zahod.
Če je bila Hillary Clinton leta 2008 solidna demokratska kandidatka za predsednico (izrinil jo je Obama), je bila leta 2016 zelo slaba kandidatka, saj je napovedala nadaljevanje Obamove mednarodne politike. Imamo veliko srečo, da je Clintonovo tedaj premagal mirovnik Donald Trump. Toda leta 2020 je vajeti ZDA v svoje roke prevzel Joe Biden. On je bil v času, ko njegovih intelektualnih kapacitet še ni načela demenca, sposoben politik, ki bi lahko solidno vodil ZDA. Leta 2020 pa je bil le še senca samega sebe in njegova izvolitev je pomenila, da so ZDA iz ozadja vodili drugorazredni birokrati, ki so bolj ali manj le posnemali Obamove porazne politike oz. skrbeli za njihovo kontinuiteto. Če bi letos zmagala Harrisova, bi to po eni strani zagotovo pomenilo nadaljnjo kontinuiteto Obamovih nečednosti, po drugi strani pa bi intelektualno šibka Harrisova dodala še vrsto na svojem zelniku zraslih neumnosti, kar bi pomenilo, da bi potencirala razkroj ZDA, Zahoda in pripeljala svet na rob uničenja.
Harrisova nikoli ne bi smela priti tako daleč
Kot deloma priznava tudi sama, je Kamala Harris napredovala zaradi svojega porekla, saj je bila njena mati Indijka, oče pa jamajški črnec. Hči imigrantov, ki je bila klasificirana kot pripadnica rasne manjšine, je napredovala predvsem zaradi programa pozitivne akcije, ki je v ZDA drugo ime za privilegiranje pripadnikov manjšin na račun belske večine. Na svoji poti se Harrisova ne more pohvaliti niti z enim resnim uspehom, medtem ko ima nasedlih projektov celo vrsto. Njene izjave, ki so pogosto nerazumljive oz. brez vsebinskega pomena in jih papagajsko ponavlja (torej ne gre za trenutne spodrsljaje, pač pa za sistematične neumnosti), kažejo njeno intelektualno ubogost. Kandidatka demokratov za predsednico ZDA je postala, ne da bi zmagala na strankarskih volitvah. Prav nezaslišano je, kako je lahko ameriški sistem spustil na prag najvišje politične funkcije tako neverjetno nesposobno osebo.
Čeprav bi mu nekateri očitali, da ima »črno dušo«, ki jo je kot predsednik ZDA skrival za všečno krinko prijaznosti in humanosti, je bil Obama sposoben, razumen in bister politik. Na drugi strani bi Harrisova zaradi kombinacije intelektualne ubogosti, neumnosti in arogance lahko kot predsednica ZDA povzročila serijo katastrof za ZDA in njihove zaveznike. Pod Harrisovo bi prebujenstvo pridobilo neslutene razsežnosti, gospodarstvo ZDA in EU bi še naprej hiralo in položaj ZDA v svetu bi se slabšal, medtem ko bi se krepili avtoritarni centri moči.
S pobesnelim Putinom v svetovno vojno
V vsakem primeru bi bil po enem ali (bognedaj!) dveh mandatih Harrisove Zahod pogorišče, medtem ko bi ZDA mednarodno gledano bolj ali manj shirale. Obstaja pa še hujši scenarij: tretja svetovna vojna.
Ta čas ima Zahod in še posebej ZDA na svetu nasprotnike v avtoritarnih državah, ki so si sicer zelo različne, a jih združuje skupni interes nasprotovanja Zahodu. To so predvsem Kitajska, Iran, Severna Koreja in Rusija. Kitajska je gospodarski orjak, ki si želi pridobivati bogastvo, moč in vpliv na račun Zahoda. Iran je teokratska diktatura, ki si želi preživeti in širiti svoj vpliv v širši regiji. Severna Koreja je najbolj shirana in totalitarna država sveta, ki si želi preživeti in nekam plasirati svojo za njeno velikost gromozansko vojno industrijo. Rusija pa je številčna država z neomejenimi surovinami in ogromnim ozemljem, ki se bolj ali manj neposredno vojaško sooča z Zahodom, ki vsestransko pomaga njeni vojni nasprotnici Ukrajini. Oči prvih treh so – čakajoč svojo priložnost – zato uprte v Rusijo in rusko ravnanje oz. (ne)uspeh bosta določila njihovo reakcijo v odnosu do ZDA in Zahoda. Tu so še nekateri drugi manj pomembni, a prav tako zagrizeni nasprotniki Zahoda, kot so Kuba, Venezuela in nekatere afriške države, ki se lahko protizahodni struji hitro aktivno pridružijo.
Putin je absolutni ruski vladar, ki je na položaju že četrt stoletja, zato je razvil nekatere čudaške karakterne značilnosti. Ena od teh je, da ga jezi, če meni, da nima kompetentnega sogovorca, s katerim se mora pogovarjati. K njegovi odločitvi za napad na Ukrajino je (morda odločilno) pripomoglo dejstvo, da so Ukrajinci na položaj predsednika izvolili igralca, ki je prej igral ukrajinskega predsednika v TV seriji in ki je bil do Putina zaradi svoje politične neizkušenosti povrhu še nediplomatski. Če bi prišlo do situacije, da bi intelektualno uboga Kamala Harris začela Putinu groziti, kar bi glede na njene predvolilne obljube in njen položaj Obamove oboževalke skoraj gotovo sledilo, in ob tem dajati še bizarne izjave, bi se lahko zgodilo, da bi Putin pobesnel in sprejel korake, ki bi svet pripeljali v tretjo svetovno vojno. Harrisova in njena administracija bi bili nedorasli taki eskalaciji z ruske strani in svet bi zajela svetovna vojna, zelo verjetno z vsaj delno uporabo jedrskega orožja.
Spričo navedenega imamo veliko srečo, da je na letošnjih predsedniških volitvah v ZDA zmagal Donald Trump. Zdaj lahko spet pričakujemo delovanje mirovnika Trumpa, in če njegovemu sijajnemu podpredsedniku J. D. Vanceu uspe dobiti volitve 2028 in 2032, se nam na svetu obeta mir, Pax republicana Americana, v okviru katerega bo strahotna dediščina Obame dokončno končala na smetišču zgodovine.
