Piše: Tamara Lubarda, Ljubljana
Interpelacije izhajajo iz nezaupanja v delo posameznega resornega ministra zaradi odgovornosti. Iz SDS so predtem dovolj časa opozarjali na ignoriranje zaradi nevzdržnosti razmer. Ko opominjanja poslancev o nemarnem delovanju ministrskega resorja ne zaležejo. S sredstvom političnega nadzora pa so interpelacije dosegli tokrat v osmih primerih.
Dotedanji zdravstveni minister zaradi drugačnih pogledov in pravosodna ministrica zaradi spornega nakupa sodne stavbe ter ministrica za digitalno preobrazbo zaradi nerazdeljenih računalnikov odstopijo še preden so jih sploh utegnili razrešiti ampak slednji se še pred vnovično razpravo upravičeno očita nevestnost z nedoslednostjo.
Po navedbah UKOM (19. 4. 2023) ta 15. vlada kljub temu trdi, da deluje uspešno in dosega rezultate, toda v ozadju katerih so nič več in nič manj kot »ambiciozni cilji«, to nakazuje rahlo pretiravanje, k čemu nagnjen premier računajoč vnovično zmago.
Ni res, da so razlogi interpelacij »popolnoma« neutemeljeni. Razkrili so nevestnosti pri opravljanju funkcij ministrov pri čemer je njihova odgovornost kazensko – civilna, tako na individualni kot kolektivni ravni, četudi mora minister uživati zaupanje vlade, katere odločitve je dolžan podpreti v vsakem primeru, četudi se s temi ne bi strinjal.
Interpelacije ne zrahljajo vsakič dotedanjih nesoglasij ali pa rešijo nastale probleme, jih pa znajo z enostavno formulo prikaza rezultatov brez zadržkov obrniti sebi v prid ministrica za kulturo kot tudi minister za finance, »spektakularno« pa vladni premier: v pol mandata 2022 – 2026 interpelacijo kar dvakrat preusmeri k prikazu ‘dosežkov’. Kar se mu zdi tudi »popravilo krivic« z namigovanjem, da teh ‘krivec’ prejšnja vlada. Kar pa je absurdno. Postavil se je v bran vladnim ministrom s tem, da niso ograjani.
V zagovor ne razrešitvi Klemna Boštjančiča so »prišla prav« poročila ECB in MDS. Na predlog predlagateljev de iure ne zavržna interpelacija de facto doseže obratno, vsaj tokrat, pozicijo ministra za finance vsaj navidezno ojača in utrdi njegov položaj. Zunanja ministrica se je tudi branila očitkov, ker pa to ni bil kot upor z mlini na veter se kljub ne dvomu predlagateljev tega, da naj takrat odstopi, obdrži na njeni poziciji.
Od števila obravnavanih interpelacij je odvisno to kolikšno podporo vlada sploh ima.
Poslanci imajo »srečo«, da se jim to ne pripeti, saj brez njihove imunitete tistemu iz manjšine marsikdaj ne bi bilo dovoljeno tisto, o čemer govori v neskladju s koalicijo. Toda večkrat se jim primeri, da so utišani nemudoma zatem, ko gredo »prek meje«. Četudi o ‘meji’ večkrat določi prva med poslanci in hkratno predsednica parlamenta. Ker želijo dokazovati, aplicirati, preseči nesoglasja a se jim pogosto vzame beseda. Kar je sporno ko se ne dovoli obojestranskega razpravljanja zlasti o perečih temah. Tu se ne upošteva Poslovnik, dasiravno naj bi bil Poslovnik oslomba upravičenosti.
Brez izmenjave strankarskih mišljenj, čeprav se krešejo, ni možno preiti do dialoga, zato bi morala predsedujoča državnega zbora omogočiti četudi burna razpravljanja, da poslanci manjšine in večine ne bi stali na dveh medsebojno nasprotnih bregovih, ampak skupno iskali možnosti kako čimbolj uskladiti predloge koristne državljanom.
Poslanci imajo na razpolago postavljati poslanska vprašanja, to pa ni za vse enako. Ko dajejo raznolike pobude iz manjšine zmeraj nimajo možnosti obrazložiti vsebine.
Upoštevaje to dejstvo, da je nezaupnica realno gledano v celoti odvisna od premoči večinskih poslancev pa ni bilo možno ‘izvesti’ postopkov ki bi privedli do nove vlade. Čeprav je Golobova vlada izgubljala podporo, ni prišlo do konstruktivne nezaupnice, kakršno poznamo recimo iz leta 1992, zatem je predsednik vlade izjemno brezhiben dr. Janez Drnovšek. Zato je nezaupnica širša kot interpelacija posamičnih ministrov.
Premier v treh mandatih, kdor trikratni slovenski premier je nedvomno Janez Janša. Iskreno je na strani tako vztrajnega ki kakor sta dva bivša premierja nikoli ne obupa, saj je prvak Janez Janša, ko je odstopil Marjan Šarec brezhibno vodil vladno krmilo.
Ker je do rednih strankarsko parlamentarnih volitev zgolj leto in četrt bo tedaj znano ali bodo volivci, ki so na volilnem lističu obkrožili kakšno stranko koalicije to ponovili. Veliko predvolilnih obljub je ostalo neizpolnjenih, tisti, ki so držali besedo so iz SDS.
