Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ poslansko skupino Levica ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, saj sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi. To je po pojasnilih službe poseben formalen način sodelovanja z vlado, kar pomeni, da je poslanska skupina Levica formalno koalicijska stranka, je razvidno iz mnenja službe.
Zakonodajno-pravna služba DZ je mnenje podala na zahtevo predsednika DZ Mateja Tonina, ki je že pred dnevi poudaril, da bo Levica imela status koalicijske partnerice zaradi podpisa protokola o sodelovanju z vlado, ki bi jo oblikovala peterica strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB.
Tudi po mnenju zakonodajnopravne službe podpisani sporazum o sodelovanju s strankami, ki sestavljajo vlado in ki vključuje podporo vladi zlasti pri imenovanju predsednika vlade ter nenasprotovanje listi kandidatov za ministre, pomeni poseben način sodelovanja z vlado, zato Levice po njihovi presoji pravno ni mogoče šteti za opozicijsko poslansko skupino. “Subjektivna opredelitev same poslanske skupine za opozicijsko pa ne more vplivati na njen pravni status,” je še razvidno iz mnenja.
Stranke, ki sodelujejo pri oblikovanju vlade, tvorijo parlamentarno večino, preostale politične stranke pa so postavljene v položaj parlamentarne manjšine – opozicije. Zanjo je značilno, da ima drugačne politične poglede kot parlamentarna večina, so pojasnili. Opozicija praviloma nasprotuje tudi predlogom vlade in ne sodeluje pri izvrševanju funkcij vlade, na primer pri pripravi predloga proračuna in drugih predlogov aktov.
Med drugim je zakonodajno-pravna služba v mnenju še zapisala, da sta temeljna naloga in odgovornost opozicije nadzorovanje delovanja vlade z ustavnimi in drugimi instituti, ki so namenjeni demokratičnemu nadzoru parlamentarne manjšine nad delovanjem parlamentarne večine, kot so poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica. Nadzor opozicije nad vlado se zagotavlja tudi z vodenjem in večino v stalni nadzornih komisijah parlamenta.
