Piše: Janez Remškar
Drugega decembra smo bili priče nazorsko in politično »povsem uravnoteženi« razpravi pri Marcelu Štefančiču. Sodelovali so dr. Vesna Bergant Rakočevič, dr. Rajko Pirnat in dr. Peter Klepec.
O sestavi je treba omeniti nekaj besed. Naj začnem kar pri prof. dr. Rajku Pirnatu. Dan pred nastopom pri Marcelu, je v zvezi z nespoštovanjem sklepa sodišča o zakonitosti imenovanja sedanjega generalnega direktorja policije na ta položaj, povsem nedvoumno ocenil, da je delovanje vlade oz. ministra za notranje zadeve protizakonito. Tako pravnik, profesor. A minister za notranje zadeve v svojem ravnanju, ravnanju vlade ne vidi nič spornega. Ob tem je prostodušno priznal in se obtožil, da so do sedaj ravnali enako. Torej niso navajali, ali kandidati za visoke funkcije izpolnjujejo pogoje ali ne! Zanimivo! Profesor meni, da je to nezakonito! Tako so razsodili tudi sodniki. Vlada in minister pa nič. Kako je to mogoče! Tu je sodišče povedalo svoje. Svojega pa ni povedala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević v smislu nezakonitosti dela vlade in ministra.
Ob dogodkih v Celju je bil profesor kritičen do ravnanja Janeza Janše, v smislu, da je to nedopustna kritika naših sodišč. Tudi to je treba sprejeti, kajti ima svoje mnenje kot pravnik. Morda bi v zvezi z razpravo lahko vendarle omenil, da so nekatere odločitve sodišč vprašljive. Tega ni naredil. Zdi se, da je kritika sodnikov nedopustna in sedaj so sodniki bogovi v togah in so nadomestili zdravnike, ki so bili včasih bogovi v belem. Profesorja dr. Pirnata pa sprašujem ali je imel tako kritično mnenje tudi leta 2014 ko je Zoran Janković na hrvaški javni televiziji – na vprašanje voditelja oddaje Aleksandra Stankovića “Se kdaj bojite, da bi se vam lahko nekega dne zgodilo, da vas obsodijo in pošljejo v zapor?” – odgovoril: “Pa niti slučajno. Jaz sem bil vsa ta leta, da tako rečem, na tem področju izvršne oblasti največji nasprotnik politike Janeza Janše.” Ampak tedaj pri nas ni bilo nobenega odmeva na to izjavo, ki je jasno in veliko povedala o našem sodstvu! Ali se je oglasil gospod profesor, ne glede na to ali ga je kdo kaj vprašal. Verjetno bi bilo prav, da bi se , če ne iz drugega razloga , pa čisto profesionalnega. Zazvoniti bi morali vsi zvonci, pa niso. Zakaj?
Več o sodstvu na temo profesionalnosti, torej zaupanja stroki ni potrebno napisati. Morda bi bilo smiselna anketa med ljudmi z vprašanjem, pred razsodbo Janši: “Ali menite, da bo po dvajsetih letih sojenja g. Janša obsojen? Odgovori ljudi bi bili zanimivi in tudi sporočilni sodnikom.”
Sedaj pa še nekaj o uravnoteženosti Marcelovih sogovornikov. O profesorju sem že nekaj zapisal. Vesna Bergant Rakočević je vodja sodniškega društva, soproga Igorja Berganta, novinarja, ki se je zelo prizadeval za depolitizacijo RTV Slovenija. Ne Vesni Bergant Rakočević ne Igorju Bergantu ne morem oporekati njunih pravic do svobodnega mišljenja in odločanja. A dejstvo je, da sta opredeljena in to ne v politično sredino, kaj šele desno. Spet nič narobe! Vsak ima svojo pravico. A pravica gledalcev pa je , da so na nacionalni televiziji, ki ne sme biti politično opredeljena, obveščeni iz različnih političnih strani, od svetovno nazorsko različnih ljudi, z različnimi mnenji, da si potem lahko sami ustvarijo svoje mnenje.
O gospodu dr. Petru Klepcu, njegovi politični opredelitvi (spet nič narobe, do tega ima vso pravico) le nekaj podatkov. Za sociologijo ga je navdušil dr. Slavko Gaber, diplomo na filozofski fakulteti je naredil pri dr. Mladenu Dolarju, učitelji so bilo med drugimi dr. Slavoj Žižek, dr. Božidar Debenjak, ki je med drugim vodil katedro na politični šoli v Kumrovcu, opravil doktorat iz pojma odtujitve v Engelsovi filozofiji, bil docent ta za marksologijo. Ali je možno , da tak človek nekaj politično filozofskega komentira brez kakršnega koli predznaka? Kdo to verjame? Spet enkrat velika hvala depolitizirani nacionalki in predvsem Marcelu za njegovo enkratno intelektualno delo!
