Piše: Gašper Blažič
Zmaga – ali bolje rečeno velika vrnitev – Donalda Trumpa je zagotovo šokirala velik del slovenske politične elite. Vsaj tiste, ki prisega na ideologijo norosti in prebujensko naprednjaštvo, saj je pričakovala, da je Trump vsaj od leta 2020, ko je prišlo do vdora v zgradbo ameriškega kongresa, za vedno pokopan.
Vendar se to ni zgodilo. Prav nasprotno: ko je bil Trump znova nominiran za republikanskega kandidata in se tako že tretjič podal na predsedniške volitve, je prišlo do dramatičnih preobratov, saj je prvotni kandidat, dosedanji predsednik Joe Biden, tudi pod vplivom pritiskov iz lastne demokratske opcije, »sestopil z oblasti« in v boj poslal svojo podpredsednico Kamalo Harris, ki naj bi opravila to, kar leta 2016 ni opravila Hillary Clinton.
Pregovorno sicer »hovdrasti« Trump je bil v predvolilnem času celo večkrat tarča atentata, kar je samo dokazovalo, kako velika nervoza je vladala v vrstah njegovih nasprotnikov. Ne glede na to pa so skušali šok po prvem poskusu atentata, ko je 20-letnik, ki ga je varnostna služba ZDA namerno spregledala, Trumpa obstrelil. Medijski prostor so ves čas zasipali z anketami, v katerih je Kamala Harris vodila, številne znane osebnosti iz sveta šovbiznisa pa so skušale čim bolj utrjevati njen primat. V tem smislu so bile zadnje volitve še precej večji šok od tistih leta 2016, saj je predsedniški mandat osvojil že praktično odpisani kandidat, ki so mu hoteli nameniti celo dosmrtno zaporno kazen. Kako velik obup je vladal v taboru Kamale Harris, kaže tudi to, kako so mediji prikazovali republikance, ki so se hvalili, da bodo glasovali za demokratsko kandidatko.
Marta Kos kot tolažilna nagrada?
Kakorkoli že, neposrednega vpliva ameriške volitve na Slovenijo vsaj kratkoročno ne bodo imele. S tem se sicer vladajoči lahko tolažijo in celo skušajo prikriti zadrege ob vse večjem javnomnenjskem kolapsu, kjer jim pa za zdaj gre na roke preboj Marte Kos med evrokomisarje ne glede na njene laži, da ni nikoli sodelovala z jugoslovansko tajno politično policijo. To je pokazalo tudi zdajšnjo šibkost moralno vse bolj kompromitirane »sredine«, ki politično vodi evropski del Zahoda. Za Goloba je potrditev Marte Kos sicer tolažilna nagrada, to pa je tudi vse. Dejstvo je namreč, da bo imela zamenjava oblasti v ZDA precejšen vpliv tudi na dogajanje v Evropi, ki bo morala odslej pokazati veliko več poudarka na svoji lastni identiteti. Dejstvo pa je, da je prvak SDS Janez Janša že leta 2020 očitno pravilno napovedal, da bo Joe Biden šibka figura. To se je navsezadnje izkazalo leto dni po začetku njegovega mandata, ko je ruski avtokrat Vladimir Putin sprostil zadnje zavore in vdrl v Ukrajino.
Prav ta šibka vloga je sprožila premislek, ali je vredno nadaljevati tovrstno kontinuiteto – toda po drugi strani je bil eden od arhitektov Trumpove zmage pravzaprav Elon Musk, izvorno južnoafriški poslovnež z izrazito globalnim vplivom (Starlink, Tesla), ki je denimo kupil Twitter, ga preimenoval v X in očistil cenzure. To je v Sloveniji denimo sprožilo upor Gibanja Svoboda, češ da ta stranka ne bo odprla računa na omrežju X, ker ne želi biti del nečesa, kar pomaga k sovražnemu govoru. Sedaj se je to dejanje izkazalo za precej kratkovidnega, predvsem zato, ker vse bolj postaja jasno, da so vladajoče stranke zagovornice stroge cenzure (vključno s prepovedjo njej nenaklonjenih medijev). Kako zelo gre v nos Elon Musk slovenski globoki državi, dokazujejo tudi medijski zapisi, ki problematizirajo dobiček njegovih podjetij – ne da bi ob tem omenili velike dobičke podpornikov demokratov, kot je denimo Bill Gates.
Golobovi utrinki v duhu suverenizma
Že dokaj hitro pa je postalo vidno, da so v slovenski tranzicijski levici imeli velik strah pred Trumpom, kar se je kazalo tudi v stalinističnem diskurzu nekaterih vodilnih politikov (v prejšnji številki smo tako opisali nedaven nestrpen nastop Lenarta Žavbija), kar je sicer logičen nezaveden odziv na preboj psihološke bariere pri ljudeh, ki so bili doslej prepričani, da je nemogoče doseči spremembe. A vendarle bo imela zamenjava v Beli hiši vpliv tudi na vedenje slovenskega političnega vrha. Nekaj od tega se je že pokazalo v petek, tri dni po razglasitvi Trumpovega zmagoslavja.
Premier Robert Golob je namreč pred začetkom neformalnega zasedanja voditeljev EU o konkurenčnosti presodil, da bi se morala Evropa znati postaviti na svoje noge in postati bolj konkurenčna. »Zato tudi pod to vlado aktivno pospešujemo vlaganja v raziskave in razvoj. Samo znanje je tisto, ki nas bo lahko delalo konkurenčne na globalni ravni in s tega vidika bomo delovali tudi naprej,« je dejal po poročanju STA. Precej nenavadna govorica, v kateri je skušal na populističen način popraviti svojo nedavno samohvalo o slovenskem superračunalniku (ki ga pravzaprav nikjer ni).
Manjka pa tudi bistvo: država ali skupnost držav lahko postane konkurenčna, ko začne davkoplačevalski denar plemenititi tako, da ga ne razdeljuje več porabnikom rent, kot so nekatere »nevladne« organizacije. No, v vmesnem času je vlada namenila novega pol milijona palestinskemu prebivalstvu v Gazi in napovedala, da bo do tja poskušal poleteti celo slovenski helikopter. To je norčevanje glede na dejstvo, da praktično vso pomoč (še posebej pa finančno) na samem terenu najprej prevzamejo oblasti v Gazi, to pa je lahko samo Hamas. Zanimivo pa je, da je Golob preskočil svojo udeležbo na podnebnem vrhu v Azerbajdžanu. Še en vpliv Trumpa na evropsko politiko?
Zadrega z obiskom v ZDA
Toda Golob ima še eno težavo. Njegov nedavni obisk v ZDA (od 21. do 23. oktobra), ko se je na delovnem obisku srečal s predsednikom Bidnom, bi moral biti tudi zaznamovan vsaj s kratkim srečanjem z obema predsedniškima kandidatoma. Vendar do tega ni prišlo – slovenska delegacija je zaprosila za srečanje z obema, vendar jih je Kamala Harris ignorirala. Na koncu se tako niso srečali z nikomer. Državni sekretar v Golobovem kabinetu, nekdanji veleposlanik in tudi kandidat Gibanja Svoboda za evroposlanca Vojko Volk je v izjavi novinarjem dejal, da so v času, ko je bil Golob na obisku v Beli hiši pri predsedniku Joeju Bidnu, zaprosili za srečanje z obema. »Dobili smo termin za srečanje s Trumpom, ampak časovno ni bilo izvedljivo, imamo pa obljubo, da se ob prvi priložnosti srečata v živo,« je dejal Volk. No, izkazalo pa se je, da je bila težava v tem, da niso dobili termina s Harrisovo in bi bilo videti nenavadno, da bi se sešli samo s Trumpom. Zato so sprožili govorico, da do sestanka s Trumpom ni prišlo zaradi časovne stiske, ker naj bi imeli že kupljene povratne letalske karte. Precej slab izgovor. Še zlasti v luči tega, da je Golob pohitel s čestitko, v kateri je menda poudaril prepričljivost Trumpove zmage, kar naj bi bilo podobno zmagoslavju Golobove stranke leta 2022 na parlamentarnih volitvah. In še več: sedaj bi Golob s Trumpom nenadoma sodeloval, prav tako tudi z Viktorjem Orbánom. S politikoma torej, ki naj bi bila zanj po prvotnih merilih »fašista«.
Učinek na volitve je mogoč
Bo torej v prihodnjih dveh letih pod vplivom ameriškega »metuljevega efekta« sledil projekt »naredimo Slovenijo spet veliko/normalno«? Po letu 2016, ko je Trump osvojil prvi mandat, se je to že zgodilo. SDS je namreč na volitvah leta 2018 dosegla prvo mesto, čeprav nato na žalost ni dobila mandata za vodenje vlade, ker se je skupina petih strank odločila narediti koalicijo »antijanša«, sedaj pa se tovrstni efekt širi še na NSi, ki jo je pred kratkim zapustil Lojze Peterle. No, tudi po prevzemu oblasti v Washingtonu lahko pričakujemo, da bodo slovenski mainstream mediji na eni strani znova brutalno obdelovali tako Trumpa kot Janšo, medtem ko bodo ljudem ponujali stvarno »alternativo« v podobi sredinskega populista Vladimirja Prebiliča. Slednji je seveda prav tako nasprotnik »Trumpovega fašizma«. Tu je še Anže Logar, ki je pred volitvami izrazil podporo Kamali Harris in stavil na napačnega konja.
Zagotovo bo Trumpova vnovična navzočnost precejšnja »sitnost« za tranzicijsko levico, saj je ta zmaga slovenskega zeta marsikaj postavila na glavo. Tudi status slovenske zunanje politike, ki se še bolj usmerja v »jedrno« Afriko in arabske države.
Je Trump res obiskal Slovenijo?
Kot trdijo naši viri, naj bi bil pred dobrim letom dni na kontroli letenja v Sloveniji zaznali tudi prilet zasebnega letala, ki naj bi pripadalo Donaldu Trumpu. Po nekaterih podatkih naj bi bil Trump omogočil svoji slovenski tašči, sedaj že pokojni Amaliji Knavs, da je še zadnjič obiskala Slovenijo. Umrla je po hudi bolezni v začetku letošnjega leta, pokopali so jo na Floridi, s sveto mašo so se je spomnili tudi na domači Raki pri Krškem. V svojem zmagovalnem nagovoru pretekli teden pa se je je Trump posebej spomnil, ko se je zahvalil ženi Melaniji za podporo. Melanijinega očeta Viktorja Knavsa pa so nedavno opazili na praznovanju misijonske nedelje v Brusnicah na Dolenjskem, menda naj bi bil na daljšem obisku v Sloveniji v svoji hiši v Sevnici, kjer naj bi ga bili provocirali novinarji iz Odlazkovih medijev …
Kaj pravijo analitiki
Kot pravi politolog Vančo K. Tegov, ta čas Slovenija ni omembe vredna kot dejavnik v zunanji politiki ZDA. »Niti sorodnih političnih stičnih točk nima s trenutnim političnim vladajočim ‘paketom’ pri nas. Celo nekaj neumnosti in politične praznoglavosti ter domišljavosti (zagovarjanje Palestincev, sodelovanje z Iranom, ukazovanje Izraelu) so pokazali v odnosih do ZDA, misleč, da nekaj veljajo, in so sebe visoko v politične orbite izstrelili. Zato ni odveč omeniti, da bo oživitev odnosov z zelo verjetnim sicer tudi domišljavim političnim ‘truplom’ težka, celo nemogoča. Zaenkrat vsaj naš ‘paket’ vodilnih ne premore nič od tega, kar bi dajalo upanje za takšen zasuk. Morebitna drugačna naša domača konstelacija političnih sil lahko prinese kaj več. Mnogo več,« je zapisal v komentarju za Demokracijo.
Peter Jančič pa je na dan Trumpove izvolitve na portalu Spletni časopis med drugim spomnil, da so številne evropske države močno varčevale pri obrambi, kar je kot nedopustno kršenje dogovorov med zavezniki Trump ocenil že v prvem mandatu. »Med najbolj čudaškimi, ko gre za skrb za varnost, je bila vedno Slovenija, ki je področje varnosti in obrambe v proračunu povsem zanemarila in skoraj že ukinila lastno vojsko, čeprav meji na nevaren Balkan. A s Slovenijo se v ZDA niso veliko ukvarjali, ker smo relativno nepomembni zaradi majhnosti, je pa iz naše države Trumpova soproga Melanija.«
