Piše: G. B.
Skupaj z Donaldom Trumpom se v Belo hišo vrača tudi njegova žena, slovenska rojakinja Melani(j)a. Leta 1970 rojena Melanija z dekliškim priimkom Knavs je sicer rodila v Novem mestu, otroštvo in mladost pa je preživljala v Sevnici.
Nekoliko manj znano pa je, da je bila Melani(j)a Trump krščena v župniji Raka blizu Krškega, od tam je bila doma njena nedavno umrla mati Amalija Knavs, rojena Ulčnik. Melanija je bila krščena 14. junija 1970 (sicer na skrivaj, kar v tedanjem času ni bilo nič nenavadnega), krstil pa jo je tedanji raški župnik Franc (navajan tudi kot France) Čampa.
Omenjeni duhovnik je pred tem deloval tudi v Mengšu, kamor je prišel leta 1945. Kot navaja župnijski list iz Radovljice, je bil Čampa po končani drugi svetovni vojni z dekretom poslan v župnijo Mengeš, kar sicer v svoji biografiji navaja tudi Mengšan Tone Kompare, župnik v ljubljanski župniji Trnovo in letošnji zlatomašnik. »Pripeljal se je z vlakom do Jarš. S postaje je šel s kovčkom v roki peš v Mengeš. Pred tovarno Melodija so ga pričakali delavci. Za uro prekinitve dela so dobili liter vina in pol klobase. Mimoidočega duhovnika so obkladali z žaljivkami, nanj vpili in zahtevali, naj gre, od koder je prišel. Razumemo, da so to sceno uprizorili pod vodstvom partije. Nad njim so tudi vpili: »Zajedalec družbe! Mi te že ne bomo redili!« Ta dogodek se je duhovniku tako vtisnil v srce in dušo, da je sklenil sam skrbeti za svoje preživljanje. Obdeloval je zemljo, gojil kravico in prašiče, kosil travo in poleti spravljal seno. Na vsak način je želel odgovoriti na napad in si v potu svojega obraza služiti kruh.«
Med velikimi bolečinami župnika Čampe iz časa njegovega delovanja v Mengšu velja omeniti dve: januarja 1952 je bil neposredna priča barbarskega napada in zažiga škofa Antona Vovka v Novem mestu. Čampa in stolni kanonik (in skladatelj) Franc Kimovec sta bila namreč v Vovkovem spremstvu na vlaku. Škof naj bi po načrtih blagoslovil nove orgle v Stopičah na Dolenjskem. Orgle je izdelal Mengšan Andrej Benda. Za duhovnika Čampo takšno besnenje nahujskanih množic sicer ni bilo nekaj novega, saj je takšen »sprejem«, kot je že omenjeno, doživel že sam leta 1945 ob prihodu v Mengeš. Tisti dan je namesto Čampe v Mengšu maševal Vovkov tajnik Ivan Merlak.
Škof Vovk sicer Čampo večkrat omenja v knjigi “V spomin in opomin”.
Leta 1955 pa je doživel še en boleč dogodek. 24. junija tega leta – na praznik sv. Janeza Krstnika – je tedanja Skupščina občine Mengeš ukazala porušitev Marijinega znamenja na Glavnem trgu v Mengšu. »Naš takratni župnik France Čampa je bil velik Slovenec. Mengšane je imel zelo rad in je zaradi krute odločitve za odstranitev Marije iz Glavnega trga v Mengšu hudo trpel,« se spominja Tone Kompare, ki je takrat ministriral pri župniku Čampi.
Župnika Čampo je sicer dobro poznal tudi kardinal Franc Rode, upokojeni ljubljanski nadškof, doma iz Rodice, nekaj kilometrov stran od Mengša. Kot je dejal, je bil Čampa izredno dober duhovnik, pobožen, izobražen in zelo, zelo blizu ljudem, kar je sam Rode pred leti povedal tudi Melaniji Trump. Melanija je po poročanju slovenskega uredništva Radia Vatikan dodala: »Moja mama ga je ravno tako opisala kot vi.«
Žal o Francu Čampi nimamo skoraj nič podatkov, saj je o njem znanega zelo malo. Smo pa našli podatek, da je bil rojen leta 1909 v Zapotoku blizu Ribnice kot eden od devetih otrok Simona in Neže Čampa, umrl pa je leta 1983 na Raki. Na spletni strani MyHeritage.si je dostopna tudi edina njegova fotografija.
Našli pa smo tudi zapis v Družini kmalu po njegovi smrti in sicer 27. novembra 1983. Iz zapisa je razvidno, da je France Čampa izšel iz domačije Pri Matičevih v Zapotoku, župnija Sodražica, kasneje pa se je šolal v Zavodu sv. Stanislava, kjer je maturiral leta 1928. Leta 1932 je bil posvečen v duhovnika. Po odsluženem vojaškem roku je bil najprej kaplan v Zagorju, nato pa sta ga profesorja s šentviških “škofovih zavodov” Anton Breznik in Jakob Šolar nameravala postaviti za svojega naslednika v Šentvidu. Prišel je v zavod in hkrati študiral na filozofski fakulteti. Vendar so se stvari odvile drugače: leta 1940 je bil imenovan za kaplana v Mengšu, vendar službe ni nastopil, ker so ga Nemci leta 1941 prijeli in izgnali na Hrvaško, kjer je ostal nekaj mesecev. Nato pa se je vrnil na svoj dom v Zapotok in služil kot kaplan v Sodražici.
V Mengeš je tako prišel šele leta 1945 in, kot že rečeno, doživel neprijazen sprejem nahujskanih ljudi. Sam je kmetoval in tudi pustil močan pečat v župniji, kjer je služil nadaljnjih dvajset let. V tem času je župnija Mengeš doživela šest novomašnih slovesnosti. Leta 1965 se je preselil na Rako, kjer je deloval kot župnik. Tam je uvedel tečaje za zaročence in si z modro besedo pridobil tudi moški del občestva. Leta 1982 je praznoval zlato mašo in zaradi oslabelosti stopil v pokoj. Na Raki si je ustvaril skromno hišico, teden dni pred smrtjo (konec oktobra 1983) pa je zaprosil za bivanje pri usmiljenkah v tamkajšnjem gradu. Še isti dan ga je zadela močna možganska kap. Po tednu dni je umrl v novomeški bolnišnici. Pogreb je bil 8. novembra 1983 na Raki, udeležilo se ga je več kot 60 duhovnikov, vodil pa ga je ljubljanski pomožni škof Stanislav Lenič.
