Piše: Vida Kocjan
Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je v začetku septembra ob predstavitvi rezultatov mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) napovedal celovito reformo vzgoje in izobraževanja. Predstavil je izhodišča in časovnico s predvidenim začetkom nove osemletke v šolskem letu 2028/29.
Raziskavo PISA je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), slovenski petnajstletniki pa so pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi. Matematika je bila letos prvič pod povprečjem OECD, naravoslovje pa se je prvič izenačilo z njim. Minister je to označil kot opozorilo sistemu in ne kot obsodbo otrok ali učiteljev. »Dodatno leto šolanja ni vrednota samo po sebi. Vrednota je več znanja,« je dejal.
Od devetletke k sodobni osemletki
Ministrstvo je objavilo deset izhodišč. Zelo opazna je bila napoved odprave devetletke in prehod na »sodobno osemletno šolo«. Sedanji prvi razred bi postal obvezni vrtec (v vrtcu ali šoli), z vzgojiteljem v ospredju. Cilj je zgodnejše opismenjevanje. Otroci naj bi se praviloma naučili brati in pisati že v prvem letu šolanja in ne skozi celotno prvo triletje, kot velja zdaj.
Minister Rončević je izpostavil še druga izhodišča reforme, in sicer: znanje znova v središču; učni načrti manj nabiti, a z jasnimi standardi; strožje in bolj informativno ocenjevanje (»ne morejo biti vsi odličnjaki«); optimalni razvoj posameznika, ne umetno izenačevanje; zgodnja pomoč tistim, ki zaostajajo, in zahtevnejše delo z nadarjenimi; več avtonomije in avtoritete učiteljev ter šol, manj birokracije (»več časa za učence, manj časa za obrazce«); ideološko nevtralna šola ter okrepitev delovne etike, državljanske in domoljubne vzgoje; poleg temeljnega znanja tudi vsebine za prihodnost (računalništvo, umetna inteligenca, podatkovna, medijska in finančna pismenost, kibernetska varnost, podjetništvo); reforma nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature (ne njuna ukinitev) ter združitev več javnih zavodov (Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Center šolskih in obšolskih dejavnosti in Državni izpitni center) v eno nacionalno institucijo; nov inštitut za edukacijske raziskave, učiteljska zbornica in alternativna pot v učiteljski poklic za predmetne strokovnjake.
Ustanovljen strateški svet
Konec septembra je bil nato ustanovljen strateški svet, napovedanih pa je deset strokovnih razprav v treh mesecih z ravnatelji, učitelji, starši in predstavniki gospodarstva. Minister je sporočil, da so različna stališča dobrodošla, pričakuje pa argumentirano razpravo in konkretne predloge. Področni zakoni so napovedani do konca leta.
Strateški svet je imenoval minister. Ima 26 članov in mandat tri leta, koordinira pa ga državna sekretarka mag. Mojca Škrinjar, profesorica, učiteljica in nekdanja dolgoletna ravnateljica ene od ljubljanskih osnovnih šol. Z ministrstva so sporočili, da reforme ne želijo pripravljati za zaprtimi vrati. Povezati želijo različne strokovne poglede, predvsem pa slišati ravnatelje, učitelje in druge, ki vsak dan delajo v šolskem prostoru, ter poglede lokalnih skupnosti in delodajalcev. Cilj ostaja isti: šoli avtonomijo, učencu odgovornost, staršem zaupanje, birokraciji meje, znanju osrednje mesto. Strateški svet je posvetovalno telo.
Med člani sveta jih je enajst iz prakse, in sicer več zdajšnjih ravnateljev ter direktorjev šol in učiteljev. Ministrstvo je nato 2. oktobra objavilo še javni poziv k sodelovanju pri pripravi reforme za zbiranje mnenj in predlogov. K sodelovanju vabijo predvsem učitelje, ravnatelje in druge strokovne delavce, starše, učence in dijake, strokovnjake ter širšo zainteresirano javnost. Zanima jih, kaj v sistemu deluje in bi bilo smiselno ohraniti, kje so potrebne spremembe ter katere konkretne rešitve in dobre prakse (tudi iz tujine) predlagajo. Predloge je mogoče oddati prek spletnega obrazca na spletnem mestu gov.si. Prejete odgovore bodo združili v vsebinske povzetke, jih predstavili Strateškemu svetu za reformo vzgoje in izobraževanja ter jih obravnavali na strokovnih razpravah.
Ministrstvo se je oprlo tudi na rezultate ankete, ki je pokazala, da reformo šolskega sistema podpira večina učiteljev, ravnateljev, staršev in širše javnosti.
Pedagoški establišment in ministrov odgovor
Odzivi opozicije in snovalcev obstoječe devetletke so kritični. Ministru očitajo pomanjkanje analiz ter delovanje »brez soglasja stroke«. Minister pa je doslej že večkrat povedal, da vodenja reforme niso prepustili tistemu, kar sam imenuje pedagoški establišment. Poudaril je, da gre za izhodišča in ne za varčevanje ali zmanjševanje števila učiteljev, zahteve po novih analizah pa vidi kot zavlačevanje ali interes »pedagoškega establišmenta«. Navedel je, da so Pedagoški inštitut in tri pedagoške fakultete od leta 2015 iz sredstev Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) prejeli več kot 26 milijonov evrov, vendar trenda PISA niso obrnili.
Dr. Rončević je v delu javnosti deležen tudi večjih in ponekod zelo grobih napadov – tudi s pomočjo medijev, ki so naklonjeni tranzicijski levici. V tem delu je zelo odmevno naslednje ministrovo sporočilo na družbenem omrežju X: »Opravka imate z ministrom, ki se vas ne boji. Ni popuščanja.«
Zapisal je še, da šolska reforma bo, saj rezultati PISA od leta 2015 terjajo ukrepanje, in da je zavezan otrokom, staršem, učiteljem in ravnateljem, ne pa njim. V okviru tega je poimensko nagovoril »pedagoški establišment«, opozicijo (Svoboda, SD in Levica) ter velika zagovornika obstoječega stanja: dr. Slavka Gabra in dr. Vinka Logaja. Gaber je bil minister za šolstvo v več mandatih; v njegovem času se je začela uvajati devetletka (leta 1999). Rončević ga imenuje praoče devetletke, povedal pa je tudi, da Gaber kliče zaposlene na ministrstvu ter zahteva ustavitev reforme. Logaj je zdaj poslanec Svobode, pred tem pa je bil do septembra 2024 deset let direktor Zavoda RS za šolstvo. Nato je od oktobra 2024 do junija 2026 deloval kot minister za vzgojo in izobraževanje v vladi Roberta Goloba. Logaj je torej zadnje desetletje vodil osrednji strokovni zavod v sistemu. Beseda establišment pa pomeni uveljavljeni, vplivni sloj na nekem področju – ljudi in institucije, ki že dolgo odločajo, postavljajo pravila ter imajo dostop do sredstev, položajev in javnega ugleda. Ta krog običajno brani obstoječi red, ker mu koristi, in ne nujno zato, ker bi imel najboljše rešitve.
