4.3 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

RTV skrajno pristransko o sprejemanju ilegalnih migrantov

Piše: I.K. (Nova24tv)

Na RTV Slovenija je včeraj v prispevku nastopil prosilec za azil in aktivist Issa Mohamed. Njegove besede razsvetlijo levičarsko miselnost o migracijah, prošnjah za azil in varovanju suverenih meja. Šlo je za pristranski prispevek, ki s kršenjem novinarskih standardov širi ideologijo skrajne levice, da azilantov ne bi smeli zavračati, ker nam primanjkuje delavcev.

Na RTVS povedo, da je Issa Muhamed v Slovenijo prišel pred dvema letoma in ima izkušnje s prisilnim izgonom, saj je bil deportiran na Hrvaško, zdaj pa je zaposlen in dela kot čistilec. Mladi Issa, ki se sicer pogosto pojavlja v aktivističnih akcijah skrajno leve “ambasade Rog”, je namreč na TV Slovenija povedal, da ima priseljenec pravico izbrati državo, kjer bi živel, in verjamemo, da je sam res prepričan v to. Kot tudi aktivisti RTV Slovenija, ki mu dovolijo nastop na javni televiziji. Na njegovo žalost pa se zakonodaja z njim ali z RTV ne strinja.

Stari znanec
Issa je sicer znan glas iz slovenskih ulic, dobro asimiliran v tokove slovenskega levičarskega aktivizma, ki pelje od Metelkove pa vse do Gregorčičeve, kjer so skrajni levičarji leta 2022 dobili tudi svoj generalštab.

Na tiskovni konferenci Ambasade Rog in Amnesty Interntional Slovenija je bil eden izmed govorcev, kjer je dejal, da je grožnja z deportacijo tudi grožnja preživetju, zdravju, duševnemu zdravju, družinam, skupnostim, dostojanstvu in življenjem prosilcev za azil. Če bi bilo torej po njegovem, se družine sploh ne bi smelo obremenjevati z azilnimi postopki, ampak jim takoj zagotoviti stalno prebivališče.

Zdaj pa trdi, da si lahko priseljenec kar sam izbere državo, kjer bi rad živel. Če bi bilo to res, bi bili seveda že vsi v Nordijskih državah, Nemčiji in državah Beneluxa. Amapk – na srečo – temu ni tako.

Pogačnik mu nalije čistega vina

Ugledni mednarodni pravnik Miha Pogačnik je v izjavi na socialnem omrežju Twitter zavrnil trditev Isse z zapisom: “Bodoči priseljenec nima nobene pravice proti nobeni državi, razen tisti svojega državljanstva, uveljavljati svojo osebno izbiro, kje bi živel. Država ga ima pravico zavrniti po svoji presoji, razen v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za status begunca po mednarodnem pravu.”

Spomnimo: Po dublinskem sporazumu mora migrant za mednarodno zaščiti (t. i. azil) zaprositi v prvi varni državi. Za nekoga iz Bližnjega vzhoda ali Severne Afrike Slovenija vsekakor ni prva varna država, razen če je prišel po zraku. Nikjer ni zapisano, da bi si lahko azilanti kar sami izbirali države, kjer so lahko zaposleni.

Prispevek RTV reklama za odprte meje
Sicer pa je bil prispevek na TV Slovenija, kjer je nastopal Issa Mohamed, breplačna reklama NVO-jevskega dojemanja odprtih mej. Po tem bi morali v Sloveniji sprejeti vsakega, ki zaprosi za azil in pri nas dela, le zato ker primanjkuje delavcev. Bagi Ambrožič Kordič, odvetnica svetovalka za begunce, je podala splošno izjavo “da prosilci za azil pridejo sem z željo po normalnem življenju in delu tukaj.” Gre za izjavo, ki je vsekakor ne moremo vzeti kot samoumevno – kot smo videli od leta 2015, je cel kup ljudi, ki v EU nikakor ne pride z “željo po normalnem” življenju, tudi statistični podatki kažejo, da temu ni tako (največ družinskega nasilja, največ kriminala, največ brezposelnosti in tudi največ terorizma je skoraj po pravilu vedno med migrantsko populacijo).

RTV Slovenija kritizira dejstvo, da je večini azilantov prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena – a pozor! Zavrnjene prošnje še ne pomenijo, da se bo nekoga deportiralo. Spomnimo, kako se je podpredsednica državnega zbora z lisicami priklenila na afriške migrante, ki bi jih morali deportirati – slovenska leva politika se močno trudi, da bi jih čim več ostalo. Zopet je nastopala aktivistka Ambasade Rog, ki je potožila, da so prosilci za azil v Sloveniji delovni in se trudijo dokazati, da so del družbe, kljub temu pa jim grozi deportacija. Trdi, da je delavec ne glede na to, ali je prišel s papirji ali pa kot prosilec za mednarodno zaščito.

Zakaj niso vsi azilanti?
Potemtakem je bolje, da nihče ne pride sem tako, da gre skozi dolgotrajni postopek pridobivanja dovoljenja za prebivanje na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Vsi bi lahko prišli kot prosilci za azil, ki ne bi smeli biti nikoli zavrnjeni. Igra je jasna: sprejeti bi morali VSE prosilce za azil, brez varnostnega preverjanja, brez ugotavljanja, ali lahko v državi skladno z mednarodnimi predpisi in domačim pravom v resnici ostanejo. Več jih ostane, več glasov bo dobil levi del politike.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine