Piše: mag. Mirko Macher, Radovljica
Ja, Srbija je geografsko, kot tudi del Rusije, Evropa, ideološko pa depandansa Justinijanove naborniške drhali, ki se je zbirala ob Azovskem morju in Krimu, in je v 6. stoletju drvela proti Rimu, preko Carniole. Ta nespokorjena in nepomirjena balkanska plemena, Moezi, rimski Servi (Srbi), nedefinirana nasilna plemena povzročajo verske in ideološke nemire od nekdaj in jih bodo še naprej. Barbarstvo jim je v krvi.
Zakaj vsiljevati Evropski zvezi nepokorna plemena, ki imajo v svoji genezi sovraštvo in nasilje? Komu ni jasno? Naj ostanejo oz. postanejo ruska depandansa, če demokracije ne prepoznavajo kot način medsebojnega sporazumevanja, če so sami sebi namen. Naj jih evropski narodi ljubijo le zato, ker so Servi natepena balkanska plemena iz vseh vetrov?
Karkoli že, koliko žrtev je Evropa pokopala zaradi rusko srbske agenture Ujedinjenje ili smrt, Črne roke, od umora njihovega kneza Obrenovića, avstroogrskega nadvojvode Ferdinanda, kmalu nato še slovenskega kulturniškega genija Cankarja in drugih žrtev. Zakaj, zaradi ljubezni do evropskih buržoaznih elit, ali reda, ki naj bi ga vzpostavili srbski knezi?
Ja, tudi Francozi so botrovali tem evropskim političnim zlaganostim in prevaram, čeravno so v svojih ljudskih žrtvah plačali preveč, saj jih je doletelo mnogo prehudega. Že Kara Đorđe, ki se je pajdašil z Napoleonom, je sklepal gnile kompromise in igral v pariških igralnicah la carte de france proti Turkom, ko je pod mizo izza rokava vlekel toplarje avstroogrske in ruske naivnosti.
Komu ni kaj jasno?
EU, von der Leynova, zakaj se pustiš izsiljevati Macronu, Golobu in Fajonovi? Ali si res zaslepljena z idealistično svetlobo daljnega vzhoda, od koder se dviga rdeč prah … Že moj praded, Martin Prešern (1861-1957), pipar in espedejevec, je dejal (ustno izročilo – boril se je proti Turkom): Le ena zvezda bo sijala.
Moja dolžnost je da osveščam, to tudi počnem, ali bo moje ljudstvo, slovenski narod Kranjcev, Štajercev … sprejel opozorilo, zapis … ne vem?! Želim si, da smo odprti in pošteni drug do drugega.
Leta 2000 sem kot predsednik Demokratske stranke Slovenije (DSS) – DS popeljal na volitve, opozarjal na preselitev beograjskega pašaluka v Ljubljano, … bil sem obdan s krti politične zlaganosti in napadan … Dandanes se uresničuje moja vizija, Ljubljana je postala domovanje vedno večjega števila vsiljive srbske elite, jugo-slovanskih anarhistov in njihovih slovenskih podrepnikov.
»Vratičemo se!« so vzklikali, čeprav niso nikdar zares odšli iz Slovenije, le vedno več jih je.
Srbom želim vso srečo, z njimi: bodite odkriti in ostanite zvesti Putinovi Rusiji, tudi Goloba lahko vzamete pod svojo streho, EU pa pustite njihovi naivnosti in samovšečnosti.