Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija preberite, kako sedanja Golobova vlada po ministrstvih zaposluje politične kadre za nedoločen čas, kar bi otežilo vladanje novi desnosredinski vladi. Pišemo, zakaj je Robert Golob politično truplo in kako so si botri iz ozadja zamislili nov scenarij, preko katerega bi na oblast pripeljali še en novi obraz ter kako se v naši državi z novim predsednikom ustavnega sodišča poglablja ustavna kriza, hkrati pa vse bolj padajo maske v zadevi Trenta. Z Demokracijo boste vedeli več!
Ob reorganizaciji zdajšnje vlade v začetku lanskega leta smo poslušali, da se z novimi, dodatnimi ministrstvi stroški ne bodo povečali. Zdaj pa ugotavljamo, da so ministrstva na novo zaposlila po oceni okoli 1360 ljudi, ob bruto plači v Sloveniji v znesku okoli 2500 evrov pa je to že več kot 3 milijone evrov mesečno samo za plače. Dodatno vsako ministrstvo troši še za materialne stroške, ponekod tudi za najemnine. Nova Golobova vlada ima po novem kar 20 ministrstev. Za primerjavo, v Švici jih je osem, v času druge Janševe vlade pa jih je bilo 12 in še dve ministrstvi brez resorja. Lani so bila nova ministrstva vzpostavljena po željah premierja Roberta Goloba in njegov koalicijskih partnerjev (SD in Levica). Ustanovili so tri nova ministrstva, med njimi ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Šest prejšnjih ministrstev pa so spremenili in razdelili resorje. Med novimi najbolj izstopa ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi nekdanji levičarski aktivist Simon Maljevac, ministrstvo pa je med najmanj dejavnimi, četudi ima že blizu sto zaposlenih.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V Demokraciji še preberite:
Scenarij botrov se razkrije: kako ohraniti oblast prek predčasnih volitev
Ko so v začetku prejšnjega tedna v času protestnega shoda za ohranitev pitne vode v Ljubljani (zaradi kanala C0) v bližini opazili Milana Kučana, so se pojavila ugibanja, da se »Stari« očitno spet pripravlja na nov poseg v politiko. A tokrat ne na način kot leta 2011, ko je »Kučanova procesija« na ljubljanskem magistratu prepričevala Zorana Jankovića, naj se angažira na ravni države, tako kot se je na ravni mesta Ljubljane. Spomnimo: v tistem času so mediji že lansirali afero Trenta. No, tokrat se Jankoviću pa tudi Gregorju Golobiču ne ljubi več vstopati v prve vrste. Sedaj je pomembnejše, koliko časa še ohraniti Roberta Goloba na oblasti, ali po njegovem padcu vzpostaviti »začasno« vlado ali takoj iti na predčasne volitve. Predsednik SDS Janez Janša je prejšnjo sredo na omrežju X objavil mogoče scenarije tranzicijske levice za ohranitev oblasti. To je bilo pričakovano glede na to, da se je kakšen teden prej Golob strašansko nervozno odzval na ovadbo policije, nato pa na vrat na nos odletel na delovni obisk v ZDA.
Sojenje v zadevi Trenta vse večja farsa, a tudi maske vse bolj padajo
Bolj ko se v naši državi razgalja resnična podoba premierja Roberta Goloba, bolj je tudi jasno, zakaj je sodni proces v zadevi Trenta sploh postal aktualen. Zadeva se vleče že polnih dvanajst let z jasnim političnim ciljem. Specializirano državno tožilstvo (SDT) se je znašlo v nerodnem položaju. Nadaljevati mora igro, ki jo iz ozadja vodi globoka država, a po drugi strani nenavadni preobrati v primeru pregona razvpitega odvetnika Mira Senice odpirajo vedno nova in nova vprašanja. Medtem pa se premierja Roberta Goloba zaradi kazenske ovadbe, ki jo je proti njemu vložila policija, loteva še ena razvpita tožilka iz vrst SDT, in sicer Blanka Žgajnar, ki je doslej neuspešno preganjala Golobovega botra Zorana Jankovića, bila pa je tudi tožilka, ki je zadnja leta »mesarila« Milka Noviča, sedaj pa podobno ravna s sodnikom Zvjezdanom Radonjićem, ki Noviča ni obsodil za umor, saj za to ni bilo dokazov. Kot smo opozorili že v prejšnji številki Demokracije, SDT vodi Darja Šlibar, katere hči Nika Podakar je funkcionarka vladajočega Gibanja Svobode. Namestnik Šlibarjeve Luka Moljk pa skupaj z Boštjanom Valenčičem nastopa v procesu Trenta proti trem obtožencem: Janezu Janši, Branku Kastelicu in Klemenu Gantarju.
SDS sporoča: Ko se bo izčistilo, bomo predlog za izvedbo referenduma vložili znova
Slovenija potrebuje zagotovljen, dolgoročen, stabilen, cenovno dostopen vir električne energije tako za gospodarstvo kot prebivalstvo. Tako je sredi januarja ob izraženi podpori vseh političnih strank za graditev novega bloka jedrske elektrarne v Krškem v Odmevih na RTV poudaril Zvone Černač, poslanec in nekdanji minister. Dejal je, da je zgraditev drugega bloka jedrske elektrarne edina pot za zagotavljanje stabilne in cenovno dostopne električne energije v prihodnje. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) pa naj bi zaprli v naslednjih desetih letih. Plana B, ki bi nadomestil graditev drugega bloka elektrarne v Krškem (JEK 2), ni. Obnovljivi viri, vključno s hidroenergijo, namreč ne bodo zagotavljali stabilne, predvsem pa cenovno dostopne energije v prihodnje. Januarja so parlamentarne stranke na političnem vrhu razpravljale o možnostih graditve novega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Nadaljevanje aktivnosti za izvedbo projekta, ki naj bi po okvirni oceni stal približno deset milijard evrov, so podprle vse. Dogovorili so se, da bodo o tem odločali državljani na referendumu, predvidenem v drugi polovici leta.
Ustavna kriza v Republiki Sloveniji se poglablja; novi predsednik US RS je postal Rok Čeferin
Ustavno sodišče je prejšnji četrtek na upravni seji za naslednjega predsednika ustavnega sodišča izvolilo dosedanjega podpredsednika Roka Čeferina. Funkcijo bo nastopil 16. decembra, saj takrat aktualnemu predsedniku Mateju Accettu poteče triletni mandat. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za dobo treh let. Glasovanje je tajno, za izvolitev je potrebna večina glasov vseh ustavnih sodnikov, volitve pa morajo biti opravljene pred iztekom mandata prejšnjega predsednika. Z izvolitvijo Čeferina na vrh ustavnega sodišča je najmočnejša pravniška dinastija Čeferin dobila še eno pomembno institucijo – Ustavno sodišče Republike Slovenije. Rok Čeferin, brat šefa Uefe in znanega odvetnika Aleksandra Čeferina, je znan po tem, da ga je Peter Gregorčič prijavil na KPK zaradi navzkrižja interesov, KPK pa ni ugotovila ničesar. Kot je spomladi letos opozoril Gregorčič, je Čeferin kršil določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o izogibanju nasprotju interesov, s tem ko je v zadevi, ki jo je predlagal državni svet, postal sodnik poročevalec, kar pomeni, da je usmerjal in vodil zadevo.
Libanonskemu kemiku Michelu (Massoudu) Stephanu dodatnih 16 let zapora
Zgodilo se je aprila 2019, ko je tožilka Petra Vugrinec libanonskemu kemiku s francoskim državljanstvom dr. Michelu (Massoudu) Stephanu spremenila kategorijo umora v uboj, čeprav je omenjeni likvidacijo dr. Janeza Plavca načrtoval in plačal. S spremembo kvalifikacije kaznivega dejanja se je dr. Michelu Stephanu tudi znižala dolžina zagrožene zaporne kazni – namesto do 30 let mu je grozilo »le« še od 5 do 15 let zapora. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki mu je predsedovala okrožna sodnica Sinja Božičnik, je nato 14. maja 2019 libanonskega znanstvenika s francoskim potnim listom (!) dr. Michela (Massouda) Stephana spoznal za krivega kaznivega dejanja napeljevanja k uboju enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu dr. Janeza Plavca in kaznivega dejanja prepovedanega prometa z orožjem ter mu prisodil enotno kazen osem let zapora. Dr. Stephana je iz Francije v svoj laboratorij na Kemijski inštitut, ki ga je v tistem času vodil Peter Venturini, pripeljala dr. Barbara Mohar.
Intervjuji: mag. Igor Omerza, Veronika Snoj in dr. Kozma Ahačič
Ekonomist, publicist, raziskovalec arhivov in avtor številnih knjig mag. Igor Omerza je tokrat izdal monografijo o Francu Jezi, velikem borcu za samostojno Slovenijo, ki je bil tudi stalna tarča Udbe. „V letu 1948 najdemo v arhivu zanimivo korespondenco med Janezom Stanovnikom, šefom kabineta podpredsednika jugoslovanske vlade Edvarda Kardelja, in slovenskim notranjim ministrom Borisom Kraigherjem. Franc Jeza je namreč Kardelju v Beograd poslal prošnjo za premestitev iz Slovenskega poročevalca v tujino. Zaradi tega je Stanovnik, šef Kardeljevega kabineta, 13. januarja 1948 poslal v Ljubljano »v roke tovarišu ministru Kraigherju« dopis, da je tovariš Jeza poslal prošnjo, v kateri prosi, da bi bil premeščen kot kulturni ataše ali dopisnik Tanjuga v kako skandinavsko deželo,” je v intervjuju povedal Omerza, ki je tudi razkril, da ga je k pisanju knjige o Francu Jezi nagovoril sedaj že pokojni pisatelj Boris Pahor.
Za Demokracijo sta v intervjuju spregovorila tudi rusistka in novinarka Veronica Snoj ter jezikoslovec dr. Kozma Ahačič.
V tedniku Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Bogdan Sajovic, Andrej Sekulović, Andrej Umek, Matevž Tomšič, Vinko Gorenak, Mitja Iršič, Andreja Valič Zver, Keith Miles in Stane Granda.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
