Piše: Bogdan Sajovic
Uspešna tajna operacija Mosada. Minirane elektronske naprave povzročile pravi pokol med pripadniki Hezbolaha. Uspešni tudi letalski napadi na islamistično infrastrukturo. V napadih je bil ubit tudi eden od arhitektov napada na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu pred štirimi desetletji.
Pretekli teden so se razmere na Bližnjem vzhodu še nekoliko zostrile. Izrael je namre po besedah obrambnega ministra Yoava Gallanta vstopil v »novo obdobje vojskovanja«, s katerim se bo odzval na »nove izzive«. Primer tega je izredno natančna vojaškoobveščevalna akcija, v kateri so Izraelci praktično razdejali poveljniško verigo in komunikacijske kanale islamistične teroristične milice Hezbolah.
Izraelski obveščevalni služb je v zadnjem obdobju uspelo prekriti ves Bližnji vzhod s elektronsko nadzorno mrežo, s katero so prisluškovali ali vsaj locirali prenosne telefonske aparate, ki so jih uporabljali pripadniki islamističnih terorističnih skupin. Informacije in lokacije so pomagale pri izvedbi raketnih napadov na poveljnike teh skupin, zato so se voditelji islamistov odločili za nov način komuniciranja.
Eksplozivne elektronske naprave
Februarja letos so zato prešli na komunikacijo z elektronskimi pozivniki (pageriji) in zato naročili več tisoč teh naprav. Naprave so sicer tajvanski dizajn, izdelane pa so bile po licenci v nekem madžarskem podjetju. Vzporedno z nakupom pozivnikov so nakupili še več sto prenosnih radijskih postaj (walkie-talkie). V nakup pa se je uspelo infiltrirati izraelski tajni službi Mosad, ki je v naprave vgradila deset do dvajset gramov močnega eksploziva, vžigalne kapice in sprožilce, ki so se sprožili, ko so prejeli določeno kodirano sporočilo. Izraelska tajna služba je ustanovila slamnato trgovsko podjetje, ki je Hezbolahu prodalo v peklenske stroje predelane pozivnike in radijske postaje.
V torek, 17. septembra, okoli pol štirih popoldne po lokalnem času je hkrati eksplodiralo več tisoč pozivnikov, večinoma v Libanonu, nekaj pa tudi v sosednji Siriji. Eksplozije so ubile ducat ljudi, pri tem tudi dva otroka, ranile pa so jih okoli 2.750. Zadeti so bili v glavnem nižji pripadniki Hezbolahove mreže, ki so bili glavni prejemniki omenjene serije pozivnikov, čeprav so bil med žrtvami tudi iranski veleposlanik v Libanonu, ki mu je po neuradnih informacijah eksplozija izbila eno oko in poškodovala drugega, ranjena pa sta bila še dva nižja uradnika veleposlaništva. Večina ranjencev je sicer preživela, a s hudimi poškodbami, predvsem trebuha, kolkov in spolnih organov, saj so večinoma pozivnike nosili v hlačnih žepih oziroma obešene okoli pasu. Drugim ranjencem je odtrgalo roke, poškodovalo oči ali prsni koš, odvisno, kje so imeli pozivnike v trenutku, ko je bila poslana koda za aktiviranje eksploziva.
Šok in popoln kaos
Operacija je bila seveda precejšen šok in posledica povečana frekvenca komunikacij zlasti v islamskem terorističnem svetu, saj nikomur ni bilo jasno, kaj se pravzaprav dogaja. Izrael je namreč molčal in se ni hvalil z operacijo, zato nobenemu ni bilo na začetku čisto jasno, kaj se je zgodilo.
Naslednjega dne je prišlo do novega šoka, saj so Izraelci sprožili še drugi signal, ki je raznesel nekaj sto radijskih postaj, pri čemer je izgubilo življenje 27 ljudi, 708 pa jih je bilo ranjenih, skoraj vsi pa so bili operativci Hezbolaha.
Celota operacija je povzročila kaos tudi v zdravstvenem sistemu v Libanonu in Siriji, saj je s pritokom več kot tri tisoč hudo poškodovanih žrtev eksplozij okoli 150 bolnišnic v Libanonu in Siriji doživelo popoln kolaps.
V prvih reakcijah so ZDA izjavile, da z napadom nimajo nič, prav tako so zanikali odgovornost proizvajalci pozivnikov in radijskih postaj. Tudi uradni Izrael je v prvi fazi operacije molčal. Zato pa so bili toliko bolj aktivni proizraelski uporabniki spletnih omrežij, ki so z dobršno mero privoščljivosti komentirali celotno operacijo, da o mnogih posmehljivih »memih« in komentarjih niti ne govorimo.
Na drugi strani je proislamistična stran odgovorila z besom in grožnjami ter obtožbami. Oglasili so se mnogi proislamistični politiki, vodstva mednarodnih organizacij in mnogi pravičniki, ki so obtoževali Izrael »vojnega zločina«, češ da so bili med žrtvami tudi civilisti in da je Izrael »uporabil za vojne operacije nevojaške naprave«. Zanimivo je sicer, da pravičniške mednarodne organizacije uporabe civilnih naprav (dronov), s katerimi islamisti napadajo civilne trgovske ladje in tankerje, ne označujejo kot »vojnih zločinev«.
Uspešni tudi letalski napadi
Iran in vse islamistične milice nasploh ter Hezbolah še posebej pa so na operacijo izraelske tajne službe zagrozili z »naslutenim maščevanjem«.
V ta namen se je v četrtek na sestanku v Bejrutu zbralo večje število Hezbolahovih poveljnikov. Prav tedaj pa je Izrael sprožil enega največjih letalskih napadov v zadnjih letih. Vojaška letala so na jugu Libanona napadla okoli sto položajev za izstrelitev raket oziroma objektov, v katerih je infrastruktura (delavnice, skladišča) za raketne napade proti Izraelu, in jih uničila. Največji uspeh pa je bil zadetek v bunker, kjer je potekal omenjeni sestanek poveljnikov Hezbolaha. V napadu je umrlo šestnajst pripadnikov Hezbolaha, med njimi dva višja poveljnika. Eden je bil Ibrahim Akil, vodja operacij Hezbolaha in človek številka dve v tej organizaciji. Akil si je sicer »naredil ime« že leta 1983, ko je bil eden od načrtovalcev napada na ameriško veleposlaništvo v Libanonu, v katerem je izgubilo življenje 63 ljudi, od tega 17 Američanov. Zaradi tega je visoko na seznamu oseb, ki jih je iskalo ameriško pravosodje, za njegovo prijetje pa je bila razpisana nagrada 7 milijonov dolarjev.
Zaradi zmede in razsula v vrstah Hezbolaha ter škode na njihovi vojaški infrastrukturi je bil maščevalni odgovor precej šibak. V noči na soboto je v dveh salvah s položajev v Libanonu proti Izraelu poletelo 105 raketnih izstrelkov. Glavni tarči naj bi bila vojaškoindustrijski kompleks pri Hajfi in letalska baza Ramat David, ki pa nista utrpeli praktično nobene škode. Nekaj raket je padlo na civilne naselbine, poškodovalo več poslopij in ranilo pol ducata civilistov. Iz Iraka pa so islamske milice poslale nad Izrael več sto dronov, a je izraelska protiletalska obramba vse uničila že v zraku.
Na drugi strani so izraelska letala napadla okoli štiristo tarč, v glavnem spet raketnih oporišč, vojaške infrastrukture in komunikacijske centre Hezbolaha ter drugih islamističnih milic na jugu Libanona. Izrael ocenjuje, da so uničili več kot tisoč raketnih cevi, podatki o človeških žrtvah pa za sedaj še niso znani.
Izrael je do nadaljnjega na severu države zaradi nevarnosti povračilnih napadov razglasil zaprtje šol in delavne omejitve; na delo lahko odidejo samo tisti uslužbenci, ki imajo zaklonišča v bližini delovnega mesta.
