Piše: Domen Mezeg
Cela večnost je minila, preden nas je končno zapustila predraga Emilija Stojmenova Duh, za kar smo ji iz srca hvaležni. Za njenimi veliki, koristnimi deli ni ne duha ne sluha.
Nam pa globoko v spominu ostaja centralno načrtovan nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov, vreden 6,5 milijona evrov, s katerim je prijatelje verjetno odrešila stare šare. Zdeva se je naposled zataknila nekje v »debelem črevesju« ministrstva za mešanje ljubljanske megle (beri: za digitalno preobrazbo). Neokusno »izločanje« bomo davkoplačevalci »vonjali« še leta po odhodu političarke, ki je za svojo »uspešnost« sicer prejela digitalni kaktus. Nedavno smo izvedeli, da nas bo saga s prenosniki stala še dodatnih 350 tisočakov za dostavo in namestitev operacijskega sistema. Hkrati so bili prejemniki prenosnikov nad opremo razočarani. Spomnimo, da je neka družina v sporočilu za javnost zapisala, da je bila na računalniku nameščena programska oprema Linux, kar je za nepoznavalce lahko prava nočna mora, hkrati pa je večina širše uporabljanih programov tega sistema hudo okrnjena. Linux je skoraj v celoti nekompatibilen z znanimi operacijskimi sistemi.
Afera s prenosniki bo še desetletja odzvanjala v slovenskem prostoru, podobno kot afera Dimičeva Katarine Kresal pred več kot desetletjem, ali pa precej bolj sveža kolobocija okoli nakupa sodne stavbe pod okriljem nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan.
Tik preden je predraga Emilija izgubila bitko za politično življenje, je zakuhala še eno afero, ki je odzvanjala celo na tujem. Mediji so pred dnevi poročali, da je na poti proti letališču na Dunaju uporabila modre luči, kar v tujini sploh ni dopustno. Ko je službeno vozilo ministrstva zaradi neprilagojene vožnje ujel radar, pa je slovensko veleposlaništvo v avstrijski prestolnici zaprosila, naj lokalne organe pregona pozove k ustavitvi prekrškovnega postopka. Stojmenovo Duh so bremenile še druge afere. Eden večjih očitkov leti na njeno delovanje, ki je pogosto presegalo okvire delovanja ministrstva. Namesto z digitalizacijo Slovenije se je denimo ukvarjala s preganjanjem »sovražnega govora«, kar je pogosto samo krinka za utišanje nasprotnih stališč. Še ena stvar je promocija vrednot LGBTQ+, kar z digitalizacijo nima nikakršne veze. Takšno ravnanje je povsem nestrokovno. Ideologija in znanost morata biti strogo ločeni.
Zbogom, Emilija! Mirno počivaj na političnem pokopališču!
