Piše: C. R.
Madžarska vidi potrebo po drastičnih ukrepih za omejitev nezakonitih migracij in se bo pridružila Nizozemski pri zavzemanju za izvzetje iz skupne azilne in migracijske politike EU, je v sredo naznanil madžarski minister za evropske zadeve Janos Boka.
Da želi izvzetje iz skupne azilne in migracijske politike, je nizozemska vlada javila v sredo in o svoji nameri že obvestila Evropsko komisijo. Nova vlada v Haagu, ki si je zadala za cilj drastično zmanjšanje prihoda migrantov v državo, je namero objavila le nekaj dni po tistem, ko je naznanila najstrožjo politiko priseljevanja doslej.
Boka je v sredo sporočil, da se bo v prizadevanjih za zmanjšanje nezakonitih migracij Nizozemski pridružila tudi Madžarska, in napovedal sprejem ustreznih pravnih in administrativnih korakov za izvzetje iz skupne evropske politike na tem področju. Madžarska ob tem sicer ostaja predana članica območja schengna, je zagotovil v izjavi na omrežju X.
Dodal je sicer, da bo država terjala izvzetje, če bo to dopuščala sprememba pogodbe EU. V Bruslju so namreč v sredo ob potrditvi prejema pisma nizozemske vlade opozorili, da je izvzetje iz pravil mogoče le ob spremembi pogodb EU. V tej luči zato ne pričakujejo nobenih takojšnjih sprememb pravil EU o azilu in migracijah, ki so za Nizozemsko še naprej zavezujoča.
Izjeme za države članice EU so sicer redke in za malo verjetno velja, da bosta Nizozemska in Madžarska uspeli z zahtevo. Za takšno izjemo, imenovano opt-out, se mora običajno strinjati vseh 27 članic. Poleg tega so se države EU že dogovorile o reformi azilne politike, saj so maja sprejele evropski pakt o migracijah in azilu, s katerim želi EU celovito urediti upravljanje migracij.
Madžarski premier Viktor Orban že leta izraža nasprotovanje priseljencem in se je zaradi nestrinjanja s politiko EU z Brusljem zapletel v številne spore. Zaradi kršenja azilne zakonodaje je Sodišče EU Budimpešti naložilo plačilo 200 milijonov evrov kazni, a ker je ni plačala, namerava Evropska komisija ta denar odšteti od državi namenjenih evropskih sredstev.
Nizozemsko medtem od začetka julija vodi doslej najbolj desna nizozemska vlada, v kateri je tudi na volitvah zmagovalna skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki je izrazito nastrojena proti priseljevanju.
