1.9 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

(ZADEVA TRENTA) Zaslišanje prič za zdaj ni potrdilo navedb tožilstva; Janša: Organi pregona ob korupciji v zadevi Litijska in preplačilu stroškov pri nakupu in obnovi sodnih zgradb gledajo stran

Piše: Gašper Blažič

Z današnjim zaslišanjem prič se je odvilo še eno poglavje v maratonskem kafkovskem sojenju v zadevi Trenta. Današnje zaslišanje prič sicer kakšnih dramatičnih novosti ni prineslo, je pa postalo jasno, da posla v zadevi Trenta – torej prodaje posestva podjetju Eurogradnje, slednje pa je nato posestvo prodalo Imosu – takrat nihče ni smatral za spornega.

Boštjan Valenčič, eden od tožilcev v tem sojenju, ki je na zatožno klop spravilo Janeza Janšo, Klemena Gantarja in Branka Kastelica, sicer še naprej trdi, da je šlo za namerno zlorabo v poslu, ki je po njegovo Janši prineslo 120 tisoč evrov dodatnega zaslužka, za kolikor naj bi nakup presegal oceno nepremičnine, ki jo je takrat prodajal – cenilka iz Imosa je posestvo ocenila na zgolj 20 tisoč evrov. Posestvo je bilo, kot pravi tožilec, uporabljeno za kupnino pri nakupu Janševega stanovanja.

Specializirano državno tožilstvo, v tej zadevi je udeležen tudi tožilec Luka Moljk, je sicer prepričano, da je šlo pri tem zgolj za navidezen posel, s katerim naj bi Janši pomagali do stanovanja, saj naj bi bilo dobrih 15.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče zaradi omejitev znotraj Triglavskega narodnega parka vredno precej manj, kot je zanj odštel Imos. Pri tem se tožilstvo sklicuje tudi na oceno danes zaslišane Nikolaje Kogovšek Gilčvert, ki je, kot je povedala danes, cenitev kot sodna cenilka opravila po navodilu takratnega direktorja Imosa Mitje Majnika. Zanikala pa je, da bi cenitev od nje zahteval obtoženi Branko Kastelic.

Nikolaja Kogovšek Gilčvert je bila sicer zaposlena v Imosu med leti 1989 in 2004, do leta 2001 je opravljala funkcijo vodje projektov. Sama je sicer opravila več tisoč cenitev nepremičnin, od tega nekaj malega tudi za svojega delodajalca. Dolga leta je delovala kot sodna izvedenka za področje gradbeništva in nepremičnin, vse do leta 2018.

Prvi je sicer pričal stečajni upravitelj Eurogradenj Tone Kozelj, ki pa o poslu glede Trente praktično ni vedel ničesar posebnega. Pregledal je sicer dokumentacijo, vendar v zvezi s tem ni bilo ugotovljeno ničesar spornega. Omenjeno je bilo sicer, da je bil spomladi 2005 Janši nakazan nek denar, vendar je nato sledilo obratno nakazilo Janeza Janši podjetju.

Nekdanji nadzornega sveta Imosa med leti 2011 in 2013 Gregor Bajc je v dokaj skopem pričanju povedal, da ga je spomin v veliki meri zapustil, tako da se razen tega, kar je takrat povedal kriminalistom, ne spomni ničesar več. Pričanje Bajca pa je vznemirilo tožilca, ki je želel doseči soočenje Bajca z Danico Vrtačnik, nekdanjo predsednico nadzornega sveta Imosa. Slednja je sicer pričala ločeno in pojasnila, da je v času, ko je prišlo do nakupa posestva v Trenti, Imos finančno močno cvetel in je bil ta nakup nekaj običajnega. Denarja je bilo v tistem času dovolj, zato se v ta primer niso poglabljali. Kot je še dejala, ta posel ni kriv za kasnejše finančne težave Imosa. Nakup nepremičnine v vrednosti 150 tisoč evrov, kolikor je stalo posestvo v Trenti, je bil po njeno bolj obroben posel, saj je imelo podjetje takrat nepremičnine v skupni vrednosti 25 milijonov evrov, direktor pa za manjše posle ni potreboval pooblastila nadzornega sveta.

Predsednica senata Cvetka Posilovič je sicer zelo aktivno zastavljala vprašanja pričam, saj je zastavila več vprašanj kot oba tožilca in vsi pravni zastopniki obtoženih skupaj. Tako da je pravzaprav delovala skoraj kot glavna tožilka. Zaslišanje prič se bo nadaljevalo prihodnji četrtek, 25. septembra.

Po končanem zaslišanju je Janša novinarjem povedal, da je prav Valenčič omogočil zavlačevanje z zadevo Trenta, sodnica pa se trudi, da bi iz tega naredila velikanski proces, saj za nazaj bere vsa dosedanja pričanja, kar je precedens. »Ravno ta teden smo videli, da so hiše v Murglah, za katere so lastniki leta 1992 plačali manj kot jaz za posestvo v Trenti, dosegle že vrednost milijon evrov. Zanima me, kdaj bo  slovensko tožilstvo sprožilo postopke, ki so te hiše kupili.« Po njegovo je ironično, da se mora sedaj braniti pred obtožbo, da je nekaj kupil in prodal po trenutni tržni vrednosti. »Ob tem pa imamo korupcijo in sume kaznivih dejanj za stavbe, v katerih so sodišča,” je spomnil in opozoril, da je afera Litijska samo vrh ledene gore, preiskava pa se nikamor ne premakne. Preiskavo pa usmerja prav Valenčič.

Janša je tudi spomnil, da se vse usmerja k zaslišanju cenilcev iz združenja cenilcev, ki je bilo zaradi pristranskosti v sodni preiskavi izločeno. Opozoril pa je tudi, da je ministrica za pravosodje Andreja Katič v preteklosti že poskrbela za nabavo sodne zgradbe za dva milijona evrov več od tržne vrednosti. Obnova sodne zgradbe na Jesenicah, kjer dela pet sodnikov, pa je davkoplačevalce stala 3500 evrov na kvadratni meter, kar pomeni, da je bil ta strošek dvakrat višji od nove zgradbe. “Tukaj pa nas preganjajo za nekaj, kar še zdaleč ni kaznivo dejanje,” je dejal.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine