Piše: mag. Tadej Ian
Še pred nekaj meseci je kazalo, da je način, kako je bila slovenska demokracija ukradena s strani globoke države, eksotika. Danes pa je ta grenka izkušnja šolski primer, kako deluje moderni »demokratični« svet. Po evropskih volitvah, ko je evropska tehnokratska rakava tvorba ugrabila Evropsko unijo, so zdaj na vrsti ZDA, kjer lahko ameriška globoka država na mesto predsednika ustoliči Kamalo Harris in sproži kamalizacijo ZDA.
Ob branju izpostavljenega uvoda tega članka bi dvomljivci morda pomislili, da je nemogoče, da bi Donald Trump izgubil volitve po tem, ko je bil nanj storjen atentat in je posledično postal preživeli politični mučenik, ki ima do izvolitve na funkcijo predsednika na letošnjih novembrskih ameriških volitvah razgrnjeno rdečo preprogo. Še posebej ob tem, da je njegova de facto (vendar še ne de iure) nasprotnica Kamala Harris, ki ima v tem trenutku enotno podporo demokratske stranke, v javnosti nepriljubljena in izkazuje nesposobnost.
Globoka država ne popušča
To sicer vse drži, a če dodamo faktor ameriške globoke države in njenih dosedanjih aktivnosti, med katere morda sodi tudi nezaslišano slabo varovanje republikanskega predsednika s strani tajne službe, da so bili lahko proti Trumpu sploh izstreljeni streli, se enačba drastično spremeni. Ne gre samo za to, da ima globoka država na voljo sodno gnjavljenje Trumpa in morebitne vzvode za goljufijo na volitvah. Gre za to, da ima ameriška globoka država v rokah tudi (skoraj) vse osrednje ameriške medije. Slednji so o atentatu na Trumpa denimo poročali tako, da ponekod sploh ni bilo mogoče razbrati, da je bil na Trumpa storjen atentat. Poročali so denimo, da je Trump na predvolilnem zborovanju »padel« ali da so ga »po glasnih zvokih odvedli z odra«. Kasneje se je pojavila ideja, da ga sploh ni zadela krogla, pač pa deli stekla, kar so preiskovalci že ovrgli, saj so zatrdili, da je Trumpa res zadela krogla. Ni nenavadno, da več kot tretjina registriranih demokratskih volivcev v ZDA trdno verjame, da je Trump sam organiziral atentat nase oz. da gre pri poročanju o atentatu za lažno novico, čeprav je Trumpa pred tem, da bi mu krogla raztreščila možgane, rešil le naključen nagib glave.
Ameriška globoka država si favorita za predsednika že od nekdaj izbira med republikanskimi in demokratskimi kandidati. Logika globoke države je namreč usmerjena v korist, ki jo bo njenim predstavnikom (v Sloveniji s strani nekdanjega predsednika Pahorja imenovanimi »strici iz ozadja«) prinesel izvoljeni kandidat. Zadnji favorit ameriške globoke države je bil denimo George Bush, ml., ki je zmagal v sumljivih okoliščinah. Težko je reči, ali je bila globoka država zgodovinsko bolj republikansko ali demokratsko usmerjena. Ker nikoli ne gre za centralizirano tvorbo, se je dogajalo tudi, da so njeni predstavniki podpirali oba kandidata in med seboj posledično tekmovali. Toda, odkar se je pojavil Trump, je ameriška globoka država stoodstotno poenotena in kot fronta nastrojena proti Trumpu. Razlog za to je, da se Trump na globoko državo požvižga, ker že ima vse, kar potrebuje, in mu ameriška globoka država ne more dati oz. omogočiti nič novega. Prav zato je bil pred štirimi leti izvoljen »zaspani« Joe Biden, ki je imel že tedaj težave z demenco. Ameriški globoki državi je namreč vseeno, ali je izvoljen nesposoben ali bolan kandidat. Akterjem globoke države je pravzaprav vseeno, ali bi bilo za predsednika ZDA izvoljeno truplo ali pa celo kakšna krava z najbližjega pašnika, saj se vedno najde nekdo, ki lahko za izvoljenim vodi državo po diktatu stricev in tet iz ozadja, če je izvoljeni opravilno nesposoben.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
