Piše: Petra Janša
V novem mandatu evropskega parlamenta bo po zadnjih evropskih volitvah, na katerih se je okrepila desnica, osem političnih skupin, kar je ena več kot v prejšnjem mandatu. Roberta Metsola in Ursula von der Leyen ostajata na svojih funkcijah.
V 720-članskem evropskem parlamentu (EP) bo v novem mandatu osem političnih skupin. Tri doslej največje – Evropska ljudska stranka (EPP), Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) in liberalci (Renew) − so sicer ohranile večino, vendar pa bodo za EPP s 188 poslanci in S & D s 136 poslanci tretja največja skupina novoustanovljeni Domoljubi za Evropo (PfE) s 84 poslanci. Sledijo Evropski konservativci in reformisti (ECR) z 78 poslanci, liberalci s 77, Zeleni (G/EFA) s 53, Levica (GUE/NGL) s 46 in Evropa suverenih narodov (ESN) s 25 poslanci. Medtem 33 evropskih poslancev novega sklica EP za zdaj ostaja nepovezanih.
Slovenija s poslancem več
Slovenija ima devet evropskih poslancev, enega več kot doslej. Med njimi je pet novincev, in sicer Branko Grims in Zala Tomašič (oba EPP/SDS), Marjan Šarec (Renew/Svoboda), Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) in Matej Tonin (EPP/NSi). Še naprej pa bodo evropski poslanci Romana Tomc in Milan Zver (oba EPP/SDS), Irena Joveva (Renew/Svoboda) ter Matjaž Nemec (S & D/SD). Vsi so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi. V novem parlamentu bo 39 odstotkov žensk, kar je približno toliko, kot jih bilo leta 2019, ko jih je bilo 40 odstotkov. Povprečna starost poslancev je 50 let. Najstarejši evropski poslanec v tem mandatu je Italijan, nekdanji župan Palerma Leoluca Orlando (Zeleni), ki šteje 77 let, najmlajša poslanka pa je s 23 leti Avstrijka, t. i. podnebna aktivistka Lena Schilling (Zeleni). Oba pripadata politični skupini Zelenih. Med 720 poslanci je danes v klopi EP sedlo 54 odstotkov novih.
Glasovali za prvo med enakimi
Evropski poslanci so na ustanovnem zasedanju 16. julija na tajnem glasovanju (vnovič) izvolili Roberto Metsola (EPP) za predsednico EP. Za njeno izvolitev je glasovalo 562 poslancev. Močno podporo razume kot sporočilo, da predstavlja proevropsko večino, je v Strasbourgu dejala Metsola in obljubila, da se bo zavzemala za močan parlament in močno EU. Izvolitev 45-letne malteške političarke iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) v prvem krogu tajnega glasovanja so evropski poslanci v dvorani pospremili z bučnim aplavzom, Metsola pa se jim je zahvalila za zaupanje. Na čelo EP je bila izvoljena za prvo polovico petletnega mandata. Njena edina protikandidatka Irene Montero (Levica) je prejela 61 glasov. V 720-članskem EP je glas oddalo 699 poslancev, veljavnih je bilo 623 glasovnic. Za izvolitev pa je bila potrebna absolutna večina veljavnih oddanih glasov.
Tomašičeva: Metsola bo dobro vodila EP
Najmlajša slovenska evroposlanka Zala Tomašič (EPP/SDS) je ob robu zasedanja v Strasbourgu komentirala izvolitev Metsole in izrazila veselje nad veliko izraženo podporo dosedanji predsednici EP. Meni, da ga bo še naprej dobro vodila in tudi na tej funkciji predstavljala Evropsko ljudsko stranko (EPP), iz katere prihaja tudi sama. Na družbenem omrežju X se je odzval tudi Milan Zver (EPP/SDS). Metsoli je čestital in dodal, da sta njeno vodenje in predanost navdihujoča, sam pa se veseli sodelovanja za boljšo Evropo. Izvolitve Roberte Metsola se veseli tudi Romana Tomc (EPP/SDS). »Menim, da je prava oseba za ta položaj, da je odločna in da bo parlament še naprej vodila v duhu demokracije,« je dejala.
Izvolili 14 podpredsednikov
Evropski parlament je na ustanovnem zasedanju izvolil tudi 14 podpredsednikov. Potem ko jih je v prvem krogu tajnega glasovanja izvolil 11, je v drugem krogu izvolil še tri. Dva prihajata iz vrst Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), eden pa iz politične skupine Levica. Med podpredsedniki tudi v tem mandatu ni nobenega evropskega poslanca iz Slovenije. Največ podpredsednikov ima v tem mandatu politična skupina socialistov (S & D), in sicer pet, sledijo Evropska ljudska stranka (EPP) s tremi podpredsedniki, liberalci (Renew) z dvema in Zeleni z enim. Vsi so bili izvoljeni v prvem krogu glasovanja.
Evropski parlament podprl Ukrajino
Evropski parlament je drugi dan plenarnega zasedanja v Strasbourgu podprl resolucijo o Ukrajini, v kateri je ob začetku novega mandata potrdil podporo in pozval članice EU k povečanju vojaške pomoči, hkrati pa obsodil nedavni obisk madžarskega premierja Viktorja Orbána v Moskvi. Resoluciji so nasprotovali skrajno desni Domoljubi za Evropo, Evropa suverenih narodov in Levica. Za je glasovalo 495, proti 137, vzdržalo pa se je 47 evropskih poslancev. Podporo resoluciji so pred glasovanjem napovedali predstavniki petih političnih skupin – Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S & D), Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), liberalcev (Renew) in Zelenih, v Levici je niso podprli, prav tako so ji odločno nasprotovali skrajno desni Domoljubi za Evropo in Evropa suverenih narodov (ESN).
Evropski parlament je v resoluciji poudaril, da je treba zagotoviti podporo Ukrajini, dokler bo to potrebno in v kakršni koli obliki. Med drugim se je zavzel za razširitev sankcij proti Rusiji.
Seznam članov parlamentarnih odborov
Ob koncu ustanovnega zasedanja desetega sklica EP so v Strasbourgu objavili tudi seznam članov posameznih parlamentarnih odborov. Njihovo število in velikost so poslanci potrdili že prejšnjo sredo. V novem sklicu bo imel parlament 20 odborov in štiri pododbore. Deveterica slovenskih evroposlancev bo najbolje zastopana v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), ki bo imel po novem 75 članov. V odboru, ki bo med drugim bedel nad izvajanjem v preteklem mandatu sprejetega migracijskega pakta, bodo tudi trije poslanci iz Slovenije, to so Branko Grims (EPP/SDS), Matjaž Nemec (S&D/SD) in Irena Joveva (Renew/Svoboda). Joveva bo skupaj z Romano Tomc (EPP/SDS) tudi v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve. Član dveh odborov bo tudi Nemec − poleg v odboru Libe bo sedel še v odboru za proračun (Budg). V dveh največjih odborih s po 90 poslanci bosta Milan Zver (EPP/SDS) in Matej Tonin (EPP/NSi). Prvi bo član odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (Envi), drugi pa odbora za industrijo, raziskave in energetiko (Itre). Zala Tomašič (EPP/SDS) bo članica odbora za kulturo in izobraževanje (Cult), Marjan Šarec (Renew/Svoboda) bo član odbora za promet in turizem (Tran), Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) pa odbora za regionalni razvoj (Regi). Slovenski evroposlanci bodo poleg tega v več parlamentarnih odborih oziroma pododborih nadomestni člani. Največ, in sicer pet, jih bo v odboru za zunanje zadeve (Afet). Nadomestni člani tega odbora bodo Nemec, Prebilič, Šarec, Tonin in Zver.
Von der Leynovi nov mandat
Ursula von der Leyen pa je bila tretji dan plenarnega zasedanja znova izvoljena za predsednico Evropske komisije. Prejela je 401 glas podpore. Proti njenemu novemu mandatu je glasovalo 284 poslancev in poslank. 15 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Glasovanje je po pravilih EP tajno. Predsednika Evropske komisije predlaga Evropski svet, ki je sestavljen iz voditeljev držav. Ursula von der Leyen bo Evropsko komisijo vodila v naslednjem petletnem obdobju, ki bo zaradi vrste dejavnikov še posebej zahtevno. Najprej pa sledi izvolitev evropskih komisarjev ter visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Seznam kandidatov bo v dogovoru s predsednico Evropske komisije pripravil Evropski svet, in sicer upoštevajoč predloge držav članic. Kandidati za komisarje bodo prestati še zaslišanja v pristojnih odborih EP, nato pa še glasovanje o celotni Komisiji na plenarnem zasedanju.
Kritike na račun von der Leynove tako z leve kot z desne politične strani
Izvolitev nove (stare) predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ni bila samoumevna. Največ očitkov na račun njenega dela v preteklem mandatu so imeli konservativni poslanci EP, ki so ji očitali prehiter zeleni prehod, migracijsko politiko »odprtih meja« in med drugim pretirano uvajanje progresivnih (levih) politik. S kritikami se je morala soočiti tako z leve kot z desne politične strani.
Romana Tomc (EPP/SDS) za Demokracijo: »Ursula Von der Leyen ni bila izbira naše stranke, kar smo večkrat povedali. Kljub vsemu bomo skrbno spremljali njeno delo in poskrbeli, da bodo naše zahteve v celoti izpolnjene.«
Milan Zver (EPP/SDS) na omrežju X: »❌ Držal sem predvolilno obljubo @strankaSDS in glasoval proti #vonderLeyen Vse, kar je zavozila v prejšnjem mandatu, bo v novem težko popravila z enakimi levosučnimi političnimi sopotniki!« Zver je k objavi dodal tudi fotografijo glasovnice, kjer se vidi, da je glasoval PROTI.
Branko Grims (EPP/SDS) na omrežju X: »Obžalujem, da je danes večina v EP zamudila zgodovinsko priložnost, da bi spoštovala odločitev evropskih volivcev, da želijo drugačno, bolj desno politiko. Sam dano besedo volivcem in Sloveniji, da bom nasprotoval nadaljevanju sedanje, za Evropo uničujoče politike, spoštujem.« Poslanec je k objavi dodal tudi fotografijo glasovnice, kjer se vidi, da je glasoval PROTI.
Zala Tomašič (EPP/SDS) v izjavi za medije pred glasovanjem: »Ni skrivnost, da smo bili v SDS v iztekajočem se mandatu Evropske komisije kritični do von der Leynove, na kongresu EPP pred evropskimi volitvami je nismo podprli za vodilno kandidatko EPP, podprli je ne bomo niti na četrtkovem tajnem glasovanju. Dosedanja predsednica Evropske komisije mojega glasu ne bo dobila.«
Matjaž Nemec (S&D/SD) na omrežju X: »Ursula van der Leyen ni dobila mojega glasu podpore. Njena izvolitev za predsednico Evropske komisije ne prinaša spodbudnega sporočila. Takšno politiko potrjuje (ne)odnos von der Leyen do vprašanja izraelske agresije v Gazi. Pod njenim vodenjem EK ni bilo narejenega nobenega napora, da bi za Izrael, kot se je to storilo za Rusijo ob njeni agresiji na Ukrajino, uvedli sankcije. Povedni so tudi njeni medli odzivi na evidentno kršenje schengenskih pravil s strani mnogih držav Unije, med temi Avstrije, ki brez utemeljenih razlogov nadzor na notranji meji s Slovenijo opravlja že celih 9 let. Ne glede na današnji rezultat pa od vseh poslank in poslancev pričakujem, da bomo v skladu s svojimi pristojnostmi bedeli nad delom predsednice EK, opozarjali na vse odmike od pravil EU in zahtevali dosledno spoštovanje vladavine prava, prizadevanja za mir in človekove pravice. «
Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) v izjavi za medije pred glasovanjem: »Von der Leynove ne bom podprl. Ne bi se smeli vdati prepričanju, da je vsaka alternativa lahko še slabša. Vprašanje mora biti obratno − kaj je lahko boljše.«